16. 3. Ko bi bili vsi popolni, kaj bi pač potem še imeli od drugih trpeti za Boga? Sedaj pa je Bog tako uredil, da se učimo nositi drug drugega bremena (Gal 6,2), ker ni nihče brez napak, nihče brez težav, nihče sam sebi zadosten, nihče sam zase dovolj moder; marveč moramo drug z drugim potrpeti, med seboj se tolažiti, med seboj se podpirati, poučevati in opominjati. Koliko pa je vredna naša krepost, se najbolje pokaže v nadlogah. Nadloga namreč ne store človeka slabega, temveč le pokažejo, kakšen je.