Sestra Favstina je s pomočjo očeta Sopoćka uspela uresničiti Jezusovo naročilo. Podoba, ki se ji je prikazovala v videnjih, je bila končno naslikana. Nekaj tednov kasneje, avgusta 1933, pa jo je v notranjem videnju obiskala Devica Marija. Njen pogled je bil žalosten. Zaupala ji je, da bo morala zaradi podobe veliko trpeti.
Že naslednji dan je težko zbolela. Telo je postalo slabotno in moči so ji pošle. Občutila je bolečine po vsem telesu. Stanje se je v parih urah poslabšalo do te mere, da je bila prepričana, da umira. Svoje izkustvo smrti je takole opisala: »Nenadna slabost – predsmrtne muke. To ni bila smrt ali prehod k resničnemu življenju, temveč izkustvo smrtnih muk. Smrt je strašna, čeprav nam daje večno življenje. Nenadoma mi je postalo slabo, zmanjkalo mi je sape. Stemnilo se mi je pred očmi. Čutila sem odmiranje udov – to dušenje je strašno. Trenutek tega občutja traja neverjetno dolgo. Kljub zaupanju se pridruži čuden strah. Hrepenela sem po poslednjih svetih zakramentih. Kljub želji po sveti spovedi je ta želja težko uresničljiva. Človek ne ve, kaj govori. Eno začne, drugega ne konča. Naj Bog obvaruje vsako dušo pred takšnim odlašanjem spovedi prav do zadnje ure. Spoznala sem veliko moč duhovniških besed, ki se izliva na bolniško dušo ...«
Po prejemu svetih zakramentov je prišlo do izboljšanja. Naslednji dan je med molitvijo uzrla Jezusa. Rekla mu je: »Jezus, mislila sem, da me boš vzel s seboj.« Jezus pa ji je odgovoril: »Ni se še povsem izpolnila moja volja v tebi. Ostala boš na zemlji, vendar ne več dolgo. Zelo mi je všeč tvoje zaupanje, vendar mora biti ljubezen silnejša. Čista ljubezen daje duši moč v smrtnem boju. Ko sem umiral na križu, nisem mislil nase, ampak na uboge grešnike in zanje sem molil k Očetu. Hočem, da bi bili tvoji poslednji trenutki popolnoma podobni mojim na križu. Le ena cena je, ki odkupuje duše – to je trpljenje, združeno z mojim trpljenjem na križu. Čista ljubezen razume te besede, telesna ljube­ zen jih ne bo nikoli razumela.«
Jezus je tako Favstino povabil, naj mu postaja podobna ne le v življenju, ampak tudi v umiranju. Še bolj jasno je razumela, kako ve- liko vrednost ima v Božjih očeh trpljenje, ki ga človek vdano prenaša. V trpljenju smo lahko Jezusu najbolj podobni, saj postanemo Njegovi sodelavci v odrešenju. Odslej je bolečine, ki so jo spremljale vse do smrti, še raje združevala z Jezusovim trpljenjem in ga darovala za spreobrnjenje tistih duš, ki dvomijo o Božji dobroti.
Po mnenju zdravnikov je sestra Favstina doživela napad angine pektoris. Po tistem so njeno zdravstveno stanje končno vzeli zares. Odpeljali so jo v bolnišnico in opravili preiskave. Odkrili so tuberkulozo.

                                                                                                          *
Jezus vabi tudi tebe, da mu s potrpežljivim prenašanjem vsakodnevnih težav, bolečin in naporov pomagaš uresničevati načrte usmiljenja.

Naloga:
Prosi Jezusa, naj ti pomaga, da boš potrpežljivo prenašal vse, kar ti je težko, zoprno in boleče. Zmoli desetko rožnega venca »ki, je za nas krvavi pot potil«.