Na sestro Favstino se je nekoč obrnila neka starejša sestra. Na uho ji je prišlo, da se sestra Favstina na poseben način druži z Jezusom. Upala je, da ji lahko pomaga najti mir, ki ga je izgubila pred mnogimi leti. Sestri Favstini je priznala svoj greh in ji povedala, da ga je pri spovedi zatajila. Kasneje se je glede tega večkrat spovedala, a miru vseeno ni našla. Prosila jo je, naj vpraša Jezusa, kaj naj stori, da ji bo odpustil.
Sestra Favstina se je znašla v zadregi. Razen spovedniku in prednici ni želela nikomur razkrivati svojega notranjega življenja. Tudi tej sestri ni želela priznati, da se pogovarja z Jezusom, saj je vedela, da jo bo takšno priznanje veliko stalo. Izpostavljena bo novemu sramotenju ali pa bo v nevarnosti njena ponižnost. Sestro je zato vprašala, kaj ji je glede tega dejal spovednik. Odgovorila ji je, da ji je od takrat že več spovednikov zagotovilo, da je lahko mirna in da ji Jezus odpušča. Sestra Favstina ji je dejala, naj spovednikom zaupa, saj so Jezusovi namestniki. Sestra pa je še kar naprej vztrajala in moledovala, naj Favstina o tem govori z Jezusom.
Slednjič se je Favstina vdala in ji obljubila, da bo zanjo molila. Zvečer je v kapeli slišala Jezusove besede: »Povej ji, da bolj rani moje Srce to, da mi ne zaupa, kakor grehi, ki jih je storila.« Ko ji je to povedala, se je sestra razjokala kakor otrok in veliko veselje je napolnilo njeno dušo.
Tudi po mnogih drugih dogodkih in notranjih doživetjih je Jezus dajal sestri Favstini spoznati, kako si želi, da bi mu zaupali. V svojem neskončnem usmiljenju nam je pripravljen odpustiti vsak greh. Naše nezaupanje je tisto, ki nas, grešnike, oddaljuje od Njega. On pa nam želi biti blizu. Zato je sestri Favstini naročal: »Govori grešnim ljudem, naj se ne bojijo približati se mi. Govori jim o mojem velikem usmiljenju.«
25. decembra leta 1936 jo je v posebnem videnju opozoril, da se bliža dan Božje sodbe. Naročil ji je, naj ljudem posreduje to sporočilo: »Preden pridem kot pravičen sodnik, bom prišel kot kralj usmiljenja. Preden napoči dan pravičnosti, bo ljudem dano naslednje znamenje na nebu: vse luči na nebu bodo ugasnile in velika tema bo po vsej zemlji.
Tedaj se bo pokazalo znamenje križa na nebu in iz odprtin, kjer so bile prebodene Odrešenikove roke in noge, bo sijala velika svetloba, ki bo za nekaj časa razsvetljevala zemljo. To se bo zgodilo nekoliko pred sodnim dnem.«
Oktobra leta 1937 je v Krakovu izšla knjižica z naslovom Kristus, Kralj Usmiljenja. Uredil jo je oče Michał Sopoćko. Na prvi strani je bila podoba Usmiljenega Jezusa, v njej pa molitev rožnega venca Božjega us- miljenja. Knjižica je bila razposlana vsem redovnim hišam Kongregacije sester božje Matere usmiljenja. Sestre so jo lahko uporabljale v času zasebne molitve. Prav tako so v tem času izšle tudi podobice z Usmiljenim Jezusom. Niso se dobro prodajale, zato so jih začeli deliti brezplačno. Tako se je sporočilo o Božjem usmiljenju pričelo počasi širiti po svetu.
*
Jezus si želi, da bi sporočilo o Njegovem neskončnem usmiljenju doseglo vsako srce, tudi tvoje. Ljubi te bolj, kot si zmoreš predstavljati. Zaupaj mu!
Naloga:
V družini se zahvalite Jezusu za njegovo neskončno ljubezen in zmolite rožni venec Božjega usmiljenja.