3/4. 4. Ne misli torej, da je kaj posebnega, kar delaš. Nič ti ne bodi veliko, nič drago in čudovito, nič imenitno, nič visoko, nič v resnici hvale in želja vredno, razen, kar je večno. Nadvse bodi vesel večne resnice, žalosten pa vedno svoje prevelike nevrednosti. Ničesar se bolj ne boj, ničesar bolj ne grajaj in se bolj ne ogibaj kakor svojih razvad in grehov; bolj ti morajo biti zoprni kakor katera koli časna škoda.