Nespametnost

»Beseda 'nespametni' se v današnjem bogoslužju pojavi dvakrat. Jezus jo nameni farizejem (Lk 11,37-41), sv. Pavel pa poganom (Rm 1,16-25). Vendar pa je tudi Galačane apostol narodov imenoval 'neumni', ker so se pustili zapeljati 'novim idejam'. Pri tej besedi ne gre toliko za obsodbo, ampak za opozorilo, saj pomaga videti pot nespametnosti, ki vodi v pokvarjenost. Te tri skupine nespametnih so pokvarjene.

Malikovalstvo obstaja tudi danes
Pismoukom je Jezus rekel, da so podobni pobeljenim grobovom: postanejo pokvarjeni, ker so skrbeli zgolj za zunanjo lepoto stvari in ne za to, kar je znotraj, kjer je pokvarjenost. Pokvarjeni so bili torej zaradi nečimrnosti, zaradi tega, kar se vidi na zunaj, zaradi zunanje lepote, zaradi zunanje pravičnosti. Pri poganih pa gre za pokvarjenost malikovalstva: pokvarili so se zato, ker so zamenjali Božjo slavo – ki bi jo lahko spoznali preko razuma – z maliki. Malikovalstvo obstaja tudi danes - potrošništvo in iskanje boga, ki bi bil po naši meri. Nazadnje pa obstajajo tudi kristjani, ki so dopustili, da so jih ideologije pokvarile oz. so prenehali biti kristjani zato, da so postali t.i. 'ideologi krščanstva'. Vse tri omenjene skupine ljudi zaradi nespametnosti končajo v pokvarjenosti. V čem je ta nespametnost?

Nespametnost ne zna poslušati
Nespametnost je ne poslušati, dobesedno bi lahko rekli 'ne vem'. Ne poslušati; nezmožnost poslušati Besedo: ko Beseda ne vstopi, ko ne dopustim, da bi vstopila, ker je ne poslušam. Nespametni ne posluša. Misli, da posluša, vendar ne posluša. Vedno dela po svoje. In zato Božja beseda ne more vstopiti v srce in ni prostora za ljubezen. In če vstopi, vstopi 'destilirana', spremenjena zaradi mojega pojmovanja stvarnosti. Nespametni ne znajo poslušati. In ta gluhota jih vodi v pokvarjenost. Božja beseda ne vstopi, ni prostora za ljubezen ter na koncu ni prostora za svobodo. 

Postanejo sužnji, ker zamenjajo Božjo resnico z lažjo in častijo stvarstvo namesto Stvarnika: Niso svobodni. Ne poslušanje, ta gluhota ne da prostora ljubezni niti svobodi: vedno nas vodi v suženjstvo. Ali jaz poslušam Božjo besedo? Ali ji dopustim, da vstopi? Ta Beseda je, kakor smo slišali v vrstici pred evangelijem, živa in dejavna, presoja vzgibe in misli srca. Zareže, gre v notranjost. Ali dovolim tej Besedi, da vstopi ali sem gluh zanjo? Ali jo pretvorim v navideznost, malikovalstvo, malikovalske navade, ali jo spremenim v ideologijo? In ne vstopi ... to je nespametnost kristjanov.

Nespametni kristjani in nespametni pastirji
Poglejmo t.i. idole tistih, ki so nespametni danes: obstajajo nespametni kristjani in tudi nespametni pastirji. Sv. Avguštin jih je dobro in močno okaral, saj nespametnost pastirjev škodi čredi. Pri tem je navedel nespametnost pokvarjenega pastirja, nespametnost pastirja, ki je zadovoljen s samim sabo, pogana ter nespametnost pastirja ideologa. Ob tej nespametnosti pa glejmo Gospoda, ki je vedno pri vratih, trka in čaka. Pomislimo na Gospodovo 'nostalgijo' po nas: na njegovo 'prvo ljubezen' do nas.

Če zapademo v to nespametnost, se oddaljimo od njega in on občuti to nostalgijo. Nostalgijo po nas. In Jezus je s to nostalgijo jokal, jokal je nad Jeruzalemom: šlo je za nostalgijo po ljudstvu, ki ga je izbral, ki ga je ljubil, vendar pa se je oddaljilo zaradi nespametnosti; raje je imelo navideznosti, malike in ideologije.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 17.10.2017)

Papež med jutranjo sveto mašo: Nespametnost vodi v pokvarjenost, navideznost in ideologijo