3/52. Človek naj ne misli, da je vreden tolažbe, ampak šibe

1. Gospod, nisem vreden, da me tolažiš, ne, da me duhovno obiskuješ.
In zato po pravici z menoj ravnaš, kadar me puščaš brez pomoči in tolažbe.
Ko bi namreč pretočil solza, kot je kapelj v morju, bi vendar še ne bil vreden tvoje tolažbe.