"Govori torej o resnici o svetu, o grehu, o človeku. Ta resnica je nekaj tako temeljnega, da se ji ni mogoče upirati. Seveda je prvi, ki je ob njej ogrožen hudič sam, ki je hotel človeku zamegliti razum, da bi v Bogu ne videl dobrega in usmiljenega Očeta in Stvarnika."

"Samo v resnici je mogoče graditi nov svet. Najrazličnejši režimi propadajo, ker so zgrajeni na laži. Resnica je bila skozi stoletja vedno preganjana, zato poznamo mučence. A prej ali slej se resnica izkaže. Režimi, ki so zgrajeni na laži, prijateljstva in zakoni zgrajeni na laži propadejo, vse kar je zgrajeno na resnici, pa ima neverjetno moč. 

Moč da preživi preizkušnje in rodi sad: stoteren, šestdesetere ali trideseteren. "


Gospod, pomagaj nam vztrajati v resnici, za katero si ti dal življenje in je seme iz katerga raste novo življenje!

Jezus nastopa drugače kot so nastopali vsi doslej. Njegova govorica je jasna, brez ovinkarjenja. Ne oznanja sebe, ne išče moči zase, ne veljave, ne užitka.
 Peter, kako preprost je tvoj stavek, vendar pove bistvo; tako , da odpreš usta in lahko samo strmiš. Enostavno sem začutil vso Njegovo veličino. 

Prišel je, da oznani veselo novico, novico o božji ljubezni, o božjem usmiljenju. Ob tem sem se spomnil delčka ene pesmi: " Le v Bogu umiri se srce,...  Se mi zdi, da ko prebiramo sv. pismo nimamo vedno enakih vatlov, enkrat nam je blizu in jasna, enkrat pa ne razumemo (ali nočemo) prav dobro razumeti. Še preveč smo mlačni in neodločni; ja enkrat jo bo treba vzeti ZARES ! Mogoče pa jutri, danes še ne. Ja, totalna predanost Besedi, Njemu in svet v naši glavi se bo odpirati. 

Noče umreti, hoče živeti, hoče prinesti novo življenje. Prav tako je z besedo. Bog nam jo je dal, da nas povezuje, da nam daje življenje. Zato mora biti povezana z resnico. Kar je resnično osvobaja, prinaša življenje, množi življenje.

Tudi sama imam tako izkušnjo – da je beseda dala življenje in veselje.

Večkrat zelo težko opominjam in vztrajno spodbujam. Ker kljub temu v naši ožji in širši skupnosti ni prav velikih rezultatov, ni veselja nad tem, da smo skupaj, nad delom, nad vsem, kar skupaj ustvarjamo, izgubim voljo in se mi zdi, da je boljše, če sem tiho, da sem itak že vse povedala itd.

Večkrat sem že odnehala. Žalost potem ni bila nič manjša od žalosti pred tem. Presenetilo me je, ko sem opazila, da tako kot moj bližnji, tudi sama lezem v luknjo. Preplavljala me je nesreča, ki je v meni morila hrepenenja po domu, bližini, sprejetosti ... Ta stiska me je spodbudila, da sem spet kaj rekla. Od nekod je spet prišlo veselje in vera, da lahko skupaj ustvarimo nekaj lepega in potrditev, da moram vztrajati. Mislim, da je bila to moč Besede, ki je Resnica, ki prinaša in množi življenje.

Gospod, prosim te za pogum, da bi vztrajno iskali in govorili resnico … da bi bili veseli in polni življenja. :)

»V resnici se lahko odpočijemo. Ko se srečamo v resnici, lahko počivamo, se lahko veselimo, se lahko podarjamo. Nazadnje je čista resnica namenjena novemu življenju: ljubezni v popolni podaritvi… Režimi, ki so zgrajeni na laži, prijateljstva in zakoni zgrajeni na laži propadejo, vse kar je zgrajeno na resnici, pa ima neverjetno moč. Moč da preživi preizkušnje in rodi sad: stoteren, šestdesetere ali trideseteren.«

Zelo si želim, zase in za vse, ki smo si blizu, tega počivanja v resnici; moči, da bi zmogli  prestajati preizkušnje in bi rodili dobre sadove. Kot ponižnosti ni brez sprejemanja ponižanj, tudi resnice ni brez spopada z lažjo. Kako osvobajajoč je ta nov nauk z oblastjo, ki zagotavlja, da resnica vedno izžene laž. Potem se res da počivat :)

Beseda človeka se mi zdi ravno tako pomembna kot je sama higiena in čistoča. Z Besedo ustvarjamo svoj zgled navzven. Že sam besedni odnos človeka do so človeka je bistvena pomemba ali govorimo resnico, ki jo čutimo v sebi ali pa smo polni laži. Jaz sam moram reči, da opažam, da je med ljudmi v današnjem svetu veliko nezaupanja in parv do tega je pripeljala kriva beseda, ki je v današnjem svetu zelo razširjena. Se mi pa zdi zelo žalostno, ker je resnica v današnjem svetu daleč v ozadju. Sami kristjani se moramo boriti, da ohranjamo pravi pomen besede, ki nas povezuje v resnici, kljub temu da smo zaradi tega večkrat potolčeni, a vsak v notranjosti živimo mirni.
Najbolj se tudi krive besede, ko enkrat gocorimo tako in potem čz čas smo kar drugega mnenja to se mi zdijo precej nepremišljene besede. Vztrajajmo v resnici in doživljajmo notranji mir

Resnica nas pripelje do: - istih stvari, v katerih se lahko vsi srečamo, - do skupnih ciljev in vrednot, - do razumevanja naših hrepenenj, čustvenega sveta. V resnici se lahko odpočijemo. Ko se srečamo v resnici, lahko počivamo, se lahko veselimo, se lahko podarjamo. Se ni potrebno pretvarjat, se delat, da si ali nisi, ni treba igrat. Preprosto si to kar si, se veseliš, da te Bog sprejema, ne prezira. V resnici se lahko srečamo, sicer smo si kot tujci. Tudi cilji niso več problem, saj so usmerjeni v iskanje resnice. Gredo v isto smer. Če ni iskrenosti ni bližine, v oddaljenosti pa ni počitka. To, da me potegne v obup, če ne vztrajam v iskanju resnice, kadar ni odziva, čutim tudi jaz. Res je pomembno, da tudi takrat vztrajam v iskanju in verjamem, da se je možno le v resnici srečati. Je pa res težko vztrajati. Bog daj nam moči, da vztrajamo v dobrem in v iskanju resnice. Da bi se že tukaj lahko res srečali.

"Prišel je, da oznani veselo novico, novico o božji ljubezni, o božjem usmiljenju. Prišel je, da sporoči tisto, kar je mislil Bog, ko je

ustvarjal svet. "


Groza me je, ko dan za dnem pri sebi opažam, kako sfaljeno je moje razmišljanje. 
Drugi pravi, naj se potrudim,ker zmorem - jaz slišim, da sem slaba in da je proti meni.
Drugi govori o mojem dostojanstvu, o moji vrednosti, o ljubezni, odnosu - mene sicer lahko pretrese, spravi do solz, a vse skupaj dojemam kot pravljico, ki z mano in mojim življenjem nima nič ...
Ko le prežim, kaj mi bo drugi naredil, ker sem ..., se primerjam, tekmujem, da bi bila nekdo ...

Hudič je zagotovo navdušen nad mano, da se mu pustim zapeljati vedno znova ... 

Ampak ja, če sem poštena vem tudi za Resnico, imam izkustvo te Vesele novice o Božji in človeški ljubezni ... in lahko posledično to prepoznavam v svojem vsakdanu ... in v bližnjem prepoznam Prijatelja, Sopotnika ... človeka, za katerega je (ne glede na vse) dobro, da je.