PODRITE TA TEMPELJ IN V TEH DNEH GA BOM POSTAVIL

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 2,13-25)

Bližala se je judovska velika noč in Jezus je šel v Jeruzalem. V templju je našel prodajalce volov, ovc in golobov ter menjalce denarja, ki so sedeli tam. In iz vrvi je spletel bič ter vse izgnal iz templja z ovcami in voli vred. Menjalcem je raztresel denar in prevrnil mize, prodajalcem golobov pa rekel: »Spravite proč vse to in iz hiše mojega Očeta ne delajte tržnice!« Njegovi učenci so se spomnili, da je pisano: ›Gorečnost za tvojo hišo me použiva.‹ Judje so mu rekli: »Kakšno znamenje nam pokažeš, da smeš takó delati?« Jezus jim je odgovóril in rekel: »Podrite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil. « Judje so tedaj rekli: »Šestinštirideset let so zidali ta tempelj, ti pa ga boš postavil v treh dneh?« On pa je govóril o templju svojega telesa.

Ko je vstal od mrtvih, so se njegovi učenci spomnili, da je govóril o tem, in verovali so Pismu in besedi, ki jo je rekel Jezus. Ko je bil med praznikom pashe v Jeruzalemu, so mnogi začeli verovati v njegovo ime, ker so videli znamenja, ki jih je delal. Jezus pa se jim ni zaupal, ker je vse poznal in ker ni bilo treba, da bi mu kdo pričeval o človeku; sam je namreč vedel, kaj je v človeku.

MED SKRBJO ZASE IN SLUŽENJEM BLIŽNJEMU
Pogosto smo v skrbeh zase in nam je drugi v breme. Mislimo, da bo čas za drugega, ko bomo sami imeli vsega dovolj. A do tega pravzaprav nikoli ne pridemo.

Jezus spet vidi življenje drugače kot mi. Vabi nas, da v drugemu prepoznamo dar in mu prihajamo naproti ne glede na ceno, ki jo bomo za to plačali. Živeti za druge, služiti pravzaprav osrečuje. Jezus se čuti izpolnjenega, ko da življenje za nas.