V Friderikovem času je na Cerkev vplivala janzenistična miselnost. Duhovniki so zato ljudem velikokrat govorili o Bogu, ki je strog sodnik in pripravlja strašno kazen za tiste, ki so v grehih. Ljudje so se bali prihajati v spovednico. Tudi če so prišli, velikokrat niso dobili odveze, če niso resnično dokazali, da so se popolnoma odpovedali grehu in se spokorili. Zato tudi k obhajilu niso pristopali. Friderik pa je kot dušni pastir želel ljudem približati podobo Boga Očeta, ki je hkrati Pravičnost in Usmiljena Ljubezen. Brez obotavljanja je obsodil greh, hkrati pa je ljudi opogumljal, naj ne glede na težo greha verjamejo, da jih Bog ljubi in jih vabi k sebi. Verjel je, da je največji med grehi človekovo nezaupanje v sočutno ljubezen Boga Očeta. S tako naravnanostjo je pritegnil mnoge v spovednico. K njemu niso prihajali le iz domače župnije, ampak tudi iz oddaljenih krajev. Friderik jih je opogumljal in spodbujal k pogostemu prejemanju svetega obhajila. Vabil jih je, da bi s pomočjo različnih
pobožnosti v sebi utrjevali zavest o tem, da nas Bog ljubi. Spodbujal je češčenje Jezusovega in Marijinega srca. S svojimi sredstvi je dal izdelati križev pot, da bi verniki ob podobah lažje razumeli, kako neskončno rad nas ima Jezus. Podobe so sledile ljudskemu izročilu, ki je vsebovalo tudi srečanje z materjo Marijo in Veroniko. Danes je ta križev pot uveljavljen, v tistem času pa ga uradno niso dovoljevali. Friderik ga je izbral, da bi pobožnost približal ljudem in njihovemu načinu razmišljanja. Ob tem je naletel na močno nasprotovanje župnika.
Tudi predstojniki in duhovniki sosednjih župnij so se začeli zgražati nad Friderikovim pristopom. K temu je veliko pripomoglo njihovo ljubosumje, saj je bilo očitno, da ga imajo ljudje radi in mu sledijo. Očitali so mu, da je premalo strog in premalo resen, ko podeljuje odveze in spodbuja ljudi k rednemu prejemanju svetega obhajila. Po drugi strani pa je poslušal, da je prenapet in da pretirava v molitvi ter svojih gorečih pridigah. Friderik je trpel. Bil je razpet med pokorščino in tem, kar je v sebi prepoznaval kot Božji klic. Čutil je, da kritike niso dobronamerne, saj je ena opazka izpodbijala drugo. Težko mu je bilo, ker soduhovniki z njim največkrat niso odkrito spregovorili, ampak so ga sramotili in obrekovali, ko ga ni bilo zraven. Posmehovali so se mu in ga imeli za čudnega. Vse to ga je bolelo, a se kljub temu ni ustavil. Božji klic je bil močnejši. Še bolj odločno je napadal greh in še z večjo ljubeznijo iskal verne. Ljudje so se še dolga leta spominjali, kako je s prižnice ošteval
Tudi predstojniki in duhovniki sosednjih župnij so se začeli zgražati nad Friderikovim pristopom. K temu je veliko pripomoglo njihovo ljubosumje, saj je bilo očitno, da ga imajo ljudje radi in mu sledijo. Očitali so mu, da je premalo strog in premalo resen, ko podeljuje odveze in spodbuja ljudi k rednemu prejemanju svetega obhajila. Po drugi strani pa je poslušal, da je prenapet in da pretirava v molitvi ter svojih gorečih pridigah. Friderik je trpel. Bil je razpet med pokorščino in tem, kar je v sebi prepoznaval kot Božji klic. Čutil je, da kritike niso dobronamerne, saj je ena opazka izpodbijala drugo. Težko mu je bilo, ker soduhovniki z njim največkrat niso odkrito spregovorili, ampak so ga sramotili in obrekovali, ko ga ni bilo zraven. Posmehovali so se mu in ga imeli za čudnega. Vse to ga je bolelo, a se kljub temu ni ustavil. Božji klic je bil močnejši. Še bolj odločno je napadal greh in še z večjo ljubeznijo iskal verne. Ljudje so se še dolga leta spominjali, kako je s prižnice ošteval
dekleta, ki so se začela nespodobno oblačiti. Niso pozabili pepelnične srede in kaplana, ki je s križem prestregel sprevod pustnih šem, ki so pokopavale pusta. Frideriku se je zdela ta ceremonija nadvse neprimerna in nedostojna. Vzel je velik križ, stekel na čelo sprevoda ter klical ljudem, da s tem nesramnim obnašanjem križajo Jezusa. S takšnim ravnanjem pa si je tudi med ljudmi pridobil sloves čudaka.
Če bomo scela in iskreno sledili Božji volji, nas bo to gotovo stalo ugleda. To je naslednja odpoved, na katero moramo biti pripravljeni. Ni lahko, kadar te imajo vsi za čudaka. Marija nas lahko v tem razume, saj je sama doživljala posmeh in zasramovanje, ko se je med ljudmi izvedelo, da je noseča, čeprav neporočena. Naj nam pomaga, da bomo zaradi zvestobe Božji volji, sprejeli tudi to odpoved.
Naloga: Pogovorite se, ali ste kdaj zaradi svojega prepričanja in vere doživeli, da so se drugi norčevali iz vas. Zmolite molitev Zdrava Marija, da bi bili vedno zvesti Božji volji.