Pozdravljeni!

V letošnjem poletju sem prebrala knjigo Hvalnica družine Trapp, ki jo je napisala Maria von Trapp.

Branje nas popelje v resnično zgodbo družine Trapp, po kateri je bil posnet tudi film Moje pesmi, moje sanje.

Maria je bila redovna pripravnica v samostanu Nonneberg. Od tam je bila poslana za devet mesecev k družini von Trapp za učiteljico najmlajše hčerke, ki je bila šibkega zdravja. Z iskanjem Božje volje in blagoslovom samostana pa je postala dobra mati in prijateljica sedmim osirotelim otrokom in žena barona von Trappa. Kljub ledvičnim težavam je rodila tri otroke.

V predstavitvi knjige je napisano:

Po begu iz zasedene Avstrije je vse z odločno iznajdljivostjo povedla v novo življenje v ZDA. Ko je baron leta 1948 umrl, je gospa z otroki nadaljevala letoviške "glasbene tedne". Začela se je njihova enkratna življenjska pot, ko so kot brezdomci brez sredstev za življenje v tujem okolju z veliko vero, optimizmom in pesmijo premagovali težave in napore življenja. Naslednje leto je prejela papeževo odlikovanje za zasluge, imenovana pa je tudi za "damo božjega groba".

Knjiga me je prevzela. Družina Trapp po Mariini zaslugi v redni molitvi, branju Svetega pisma, maši, prejemanju zakramentov išče Božjo voljo. Ko jo prednica vpraša, kateri je najvažnejši nauk, ki se ga je naučila v samostanu, odgovori:«Edino pomembna stvar na zemlji za nas je, da iščemo Božjo voljo in jo izvršimo.« In to tudi tedaj, ko je to težko storiti z vsem srcem.

V njihovem življenju je bilo to velikokrat težko.

Prevzelo me je njihovo življenje iz vere.

Z molitvijo so čakali na rojstvo, z molitvijo so se poslavljali od moža in očeta.

Maria von Trap opisuje rojstvo otroka. Ob njej je bil mož , ki jo je spodbujal. Skozi odprta vrata je slišala otroke v sosednji sobi, ki so molili rožni venec in prepevali nežne pesmi ter tako čakali rojstvo.

Ganljivo je opisano spremljanje moža v bolezni, njuno slovo pred smrtjo, slovo otrok od očeta. Nobenega sprenevedanja, nobenega skrivanja.

Branje nas nasmeje, pa tudi gane do solz in nas spodbuja, k dobremu, k temu ,da ne obupamo ampak, da zaupamo.