»'Ko se (mreža z ribami) napolni, jo potegnejo na obrežje, sedejo in odberejo dobre v posodo, slabe pa poméčejo proč. Tako bo ob koncu sveta: prišli bodo angeli in ločili hudobne od pravičnih. Pahnili jih bodo v ognjeno peč. Tam bo jok in škripanje z zobmi. Ste doumeli vse to?' Rekli so mu: 'Smo.'« (Mt 13, 47-51)
Ta odločen »Smo«, me spominja na nečaka 'prvošolčka'. Dveletna sestrica mu je žugaje s prstkom dopovedovala: »Vito, to se tako ne dela! Slišiš, to se tako ne dela! Vito, to se tako ne dela!« Mali Vito je, da bi jo utišal, zelo prijazno odgovoril: »Ja, smo doumeli!«, mislil pa si je svoje in tudi delal naprej po svoje.
Evangelist Matej daje v nadaljevanju evangelija zelo jasno razumeti, da tudi učenci dejansko tu niso še ničesar doumeli… Mi pogosto žal počnemo isto. Ko nam hoče kdo kaj dopovedati, hitimo zagotavljati, da razumemo, mislimo si pa svoje in tudi živimo naprej po svoje...