Choose language:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Duhovne vaje za zakonsko skupino in mini oratorij

Zakonske skupine iz Žirov že več let odhajamo na duhovne veje. Letos smo vikend na Mirenskem Gradu preživeli v času posta. K razmišljanju nas je spodbujal duhovni voditelj, lazarist Peter Žakelj.

 Za otroke so odlično poskrbeli animatorji, ki so pripravili mini  oratorij. Spoznavali so Marijo Dominiko, ustvarjalno preživljali čas, poskrbeli za sodelovanje pri svetih mašah in se aktivno vključili pri pomoči v kuhinji. Pestrost dogajanja se vidi tudi iz tega, kar je povedalo nekaj otrok in dva para  o duhovnih vajah.

V dvorani smo se igrali in peli pesmice. Vsi animatorji so bili zelo fajn. Pri maši smo povedali prošnje, ki smo jih tudi narisali. Imeli smo tudi zahvale. Zahvalila sem se za vreme.

Jerca

Delali smo čokoladne kroglice. Zlagali smo papirnate prtičke v obliki ptičkov, za okrasitev mize pri kosilu v nedelljo. Zvečer smo šli ven gledat žabe.

 Jerneja

Všeč mi je bilo ko smo delali zvončke iz slamic in papirja. Animatorji so igrali igrico, imeli so tudi kravo. Najboljši je bil Beni, ker je imel skozi metuljčke.

Domen

Naša skupina se je imenovala “Ekspresne celice”, imeli smo tudi vzklik “brez ene ni nobede, hej”. Zastavo smo dvignili in spustili v dvorani. Naša skupina je zunaj igrala odbojko. Za kosilo smo olupili ogromno krompirja.

Nejc

Že prvi dan so nas razdelili v skupine. Pogovarjali smo se o hrani in, da je vse Božji dar. Napisali smo pravila o lepem vedenju s hrano. Ko smo se pogovarjali o hrani, je vsaka skupina pripravila neko jed. Naša skupina je lupila krompir. Na mizo pa smo dali prtičke. V nedeljo smo imeli mašo, pri kateri smo povedali prošnje in zahvale. Po maši je bilo kosilo. Po kosilu smo veseli odšli domov. Na duhovnih vajah smo se imeli lepo.

 Tina

V petek po večerji so se nam predstavili animatorji. Določili so nas v skupine. Bil sem z Mihom in Nejcem. Najprej smo se naučili himno, nato dvignili zastavo in še malo peli. Zaplesali smo tudi nekaj bansov , zmolili večerno molitev in odšli spat. V sobi smo se še igrali spletke ter kartali. Ker smo bili že zelo utrujeni, smo kmalu zaspali. Tudi naslednji dan je bil podoben. Popoldne smo lupili tudi krompir za nedeljsko kosilo. Imeli smo tudi kateheze. Preko igre animatorjev smo spoznavali Marijo Dominiko. Vsak dan smo imeli tudi sv. mašo, kjer smo otroci sodelovali s prošnjami in zahvalami.

Drejc

Najbolj všeč mi je bilo ko smo delali gibanico “na hitro”. Olupili in naribali smo jabolka. Iz orehov in maka smo naredili gosto maso. Posebej smo zmešali še skuto, kislo smetano in jajca, nato pa vse po plasteh naložili v velike pladnje. Pečeno smo jedli v nedeljo po kosilu. Šli smo se veliko igric. Gledali smo risanko Pujsa Pepa na odlagališču in imeli kviz o smeteh. Z našo skupino smo delali papirnate zvončke za v vazo. Nismo jih mogli nabrati zunaj ker je padal dež. Drugo leto bom spet z veseljem odšla na Mirenski Grad.

Jerica

Na letošnjih duhovnih vajah sem se skupaj z Benijem in Marušo pridružila tamkajšnjim animatorjem. Pripravili smo mini oratorij, nadaljevanje poletnega oratorija o Mariji Dominiki Mazarello (MDM). Zaigrali smo tudi igrico, ki se je nadaljevala v štirih delih. V petek predstavitev oseb, v soboto zjutraj o tem, kako je MDM porezala mladike na trti (to je storila iz lenobe, da bi bilo delo prej opravljeno), v soboto  popoldne, kako jim je zmanjkovalo hrane in sta šli dve sestri po moko (moka se jima je raztresla, a sta jo pobrali, MDM je bila vesela tudi moke pomešano z zemljo, in je ob tem dejala, da prej niso imele ničesar, sedaj pa jim je Bog priskrbel moko in še začimbe J), v nedeljo pa, kako so dobile darilo – kravo in so ob tem praznovale (Ker je Don Bosco videl, da so dekleta lačna, je MDM naročil, naj si priskrbijo kravo). Pripravili smo tudi kateheze, ki so se navezovale na igrico, imeli pa smo tudi žarke dneva (spoštuj in ceni vsako stvar, kajti vse je božji dar; če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga; praznuj življenje). Vsi skupaj smo tudi pomagali pri pripravi nedeljskega kosila; naša skupina je čistila solato in okraševala mize, druge skupine pa so lupile krompir, pekle piškote, gibanico, in izdelovale čokoladne kroglice.

Na oratoriju sem se veliko naučila in spoznala tamkajšnje animatorje, s katerimi smo se dobro razumeli.

Neža

Če nečemu rečemo mojstrovina, je to nekaj lepega, dobrega, popolnega. Ljudje smo božje mojstrovine, vendar se to v naših odnosih, dejanjih in mišljenju pogosto ne kaže. Voditelj duhovnih vaj, g. Peter, nas je spodbujal, da bi se zavedali tega, da nas je Bog ustvaril kot dobre ljudi. Od nas pa je odvisno, ali to dejansko kažemo in uresničimo v našem življenju. Najin vsakdan ni brez problemov, a ključno je, da se o problemih pogovarjava in jih skupaj rešujeva. Duhovne vaje so vedno čas, ko problemov ne pometava pod preprogo, ampak se o njih odkrito pogovarjava. Pričevanje in spodbude g. Petra nama pomagajo, da imava pozitiven pogled na najino življenje in na druge ljudi ter da sva vesela tega, kar sva – božja mojstrovina.

Andreja in Marjan 

Kot že nekaj let, se naše skupine poleg rednega mesečnega srečanja, dobimo tudi za en vikend na duhovnih vajah. Letos smo se ustavili ob temi: “Božja mojstrovina”.

Zakaj božja mojstrovina? Vsak od nas je božji dar. Če se človek trudi, da je dober, pošten, da zaupa v Boga in se trudi biti vsak dan boljši, nas Bog počasi oblikuje v mojstrovino.

Toda te poti so včasih težke. Vedno znova moramo hrepeneti in se truditi za dober odnos do zakonca in odnos do otrok. Vendar v vsak odnos prihajajo tudi težave. Ljudje smo si različni in v življenju pride do problemov, ker vsak od nas drugače gleda na določene stvari. Če si zakonca želita lep zakon je potrebno veliko pogovora, zaupanja, vere… Slišali smo še veliko pozitivnih misli in upam, da nama bo vsaj delček tega ostal v najinem zakonu.

Poleg nas, staršev, pa so se imeli lepo tudi naši otroci. Skupaj z animatorji so ustvarjali, se pogovarjali, peli in za zaključek pomagali pripraviti kosilo. Spekli so tudi zelo dobro pecivo. Na koncu pa še misel, ki nama je ostala pri srcu: Bog nas je ustvaril dobre, zato – BODI DOBER!

 Jure in Melita