»Skušnjava duhovne blaginje preprečuje, da bi z vsem ljubili Kristusa. V tem primeru ga kristjan ljubi le do določene točke. To je nevarnost mlačnosti, vere, ki je sestavljena iz preračunavanja in zadržanih korakov, ki je vedno za vogalom… Jezus učence najprej vpraša, kaj ljudje pravijo o njem. Potem pa še, kaj o njem pravijo oni. Peter odgovori, da je on Božji maziljenec. Jezusovo vprašanje je namenjeno tudi nam: 'Zate, kdo sem?' Gospodar nekega podjetja, dobri prerok, učitelj, ali morda nekdo, ki dela dobro tvojemu srcu? Ali pa nekdo, ki hodi s teboj v življenju, ki ti pomaga iti naprej in biti dober? Vse to je res. Pa vendar to ni vse. Da je Peter lahko povedal, kdo je Jezus, se je njegovega srca dotaknil Sveti Duh. Kristus, Sin živega Boga, je namreč skrivnost. A Peter je izrekel tiste besede. In če bi vsakdo izmed nas v svoji molitvi, gledajoč v tabernakelj, Gospodu rekel: 'Ti si Kristus, Sin živega Boga' – prvič, tega ne bi mogel reči iz samega sebe, ampak bi mu moral najprej to povedati Sveti Duh; in drugič,  pripravi se, kajti On ti bo odgovoril: 'Res je'.

Po Petrovem odgovoru Jezus naznani svoje trpljenje, smrt in vstajenje. Prvak apostolov se odzove z besedami: 'To se nikakor ne sme zgoditi.' (Mt 16,22) Peter se prestraši in pohujša. Tako kot mnogi kristjani, ki pravijo, da bodo hodili za Jezusom le do določene točke. To je skušnjava duhovne blaginje. Imamo vse: imamo Cerkev, imamo Jezusa Kristusa, zakramente, Marijo, vse. S takim načinom mišljenja in duhovno blaginjo gremo le do določene točke. Tako kot bogati mladenič, ki je sicer želel hoditi za Jezusom. Da bi bili zares kristjani, manjka 'maziljenje križa, maziljenje ponižanja'. On je ponižal samega sebe vse do smrti, smrti vsega. To je preizkusni kamen, preizkus naše krščanske resničnosti. Sem kristjan kulture in blaginje? Sem kristjan, ki spremlja Gospoda vse do križa? Znamenje je zmožnost prenašati ponižanja.

Toda škandal križa še naprej zaustavlja mnoge kristjane. Vsi bi radi vstali, a nimajo vsi namena tega narediti preko poti križa. Celo nasprotno, tožijo nad krivicami in žalitvami, ki so jim bile zadejane ter se obnašajo v nasprotju s tistim, kar je storil Jezus in kar naj bi posnemali. Preizkus, če je nek kristjan resnično kristjan, je njegova zmožnost z veseljem in potrpežljivostjo prenašati ponižanja. To je naša izbira: biti kristjani blaginje ali pa kristjani, ki so blizu Jezusu in hodijo po njegovi poti.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 27.9.2013)

Papež pri današnji jutranji maši: Sem kristjan, ki spremlja Gospoda vse do križa?

»'Sin človekov bo izdan v roke ljudem.' Te Jezusove besede zmrazijo učence, ki so premišljevali o zmagovitem pohodu. So besede, ki so zanje bile tako skrivnostne, da niso doumeli smisla, a so se ga bali karkoli vprašati. Zanje je bilo bolje ne govoriti, bilo je bolje ne razumeti, kot razumeti resnico, o kateri je govoril Jezus.

Strah jih je bilo križa. Ko je Jezus ob neki drugi priložnosti prav tako govoril o svojem trpljenju, ga je Peter vzel k sebi in temu nasprotoval, Jezus pa ga ja nato oštel. Ne samo učenci in ne samo Peter, tudi Jezus se je bal križa. Ni mogel varati samega sebe, vedel je. Jezusov strah je bil tako velik, da je tisti četrtkov večer potil krvavi pot. Jezusov strah je bil tako velik, da je rekel skoraj enako kot Peter: 'Oče, vzemi ta kelih od mene.' 'A zgodi naj se tvoja volja.' V tem je bila razlika.

Križ nam vliva strah tudi pri delu evangelizacije. Tudi tukaj obstaja pravilo, da učenec ni večji od Učitelja. Pravilo je, da ni odrešenja brez prelitja krvi, ni rodovitnega apostolskega dela brez križa. Morda si mislimo: kaj pa bo mene doletelo, kaj bo moj križ? Tega ne vemo, a križ bo. Prositi moramo za milost, da ne bi pobegnili s križa, ko bo prišel. Tega nas je namreč strah. A hoja za Jezusom se konča tam. Jezusove besede, izrečene Petru, so bile: Me ljubiš? Me ljubiš? Zadnje njegove besede pa so bile: Odvedli te bodo, kamor nočeš. To je bila obljuba križa.

Najbližja Jezusu na križu je bila njegova mati, njegova mama. Morda bi bilo prav, da danes, ko k njej molimo, prosimo za milost, ne, da bi nam bila odvzeta bojazen, kajti bojazen križa mora priti, ampak milost, da se ne bi prestrašili in pobegnili pred križem. Ona je ostala tam in ve, kako je treba biti blizu križa.« . (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 28.9.2013)

Papež Frančišek med jutranjo mašo: Prosimo za milost, da ne bi pobegnili pred križem