V sklopu pastoralnega leta krščanske dobrodelnosti in solidarnosti smo bili pri decembrski mladinski maši povabljeni, da sodelujemo v adventni akciji Jaz zate, ti za druge. Ta je potekala s pomočjo kartic dobrote, ki smo si jih pošiljali med seboj. Kdor ti je kartico poslal, je zate zmolil, kdor jo je prejel, pa je bil povabljen, da napravi dobro delo. Hoteli smo, da naša priprava na božič sloni na konkretnih dejanjih, s katerimi si želimo biti žive priče Njegove ljubezni.

Vendar pa se je brž zataknilo; zakaj je sploh smiselno biti dobrodelen? Da bi bil za druge pomemben? Da bi mi v prihodnje drugi mojo dobroto povrnil? Ali se mi zdi, da je vse skupaj brez veze, ker drugi mojo dobroto le vedno znova izkoristi?  

Tekom meseca smo iskali odgovore na vsa ta vprašanja in naposled na sveto noč prispeli pred preproste jasli. Pričakali smo prihod našega Odrešenika. Zakaj prihaja med nas, v našo bedo? Kaj pa ima od tega, da pride? Nič, čisto nič. Prihaja iz ljubezni, ki je nam nedojemljiva. Prihaja kot dar, ki se venomer razdaja, in njegovemu obdarovanju z mirom, odpuščanjem, sprejetostjo, svobodo … ni nikoli konca. Nikoli! Naroča pa: »Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.« Moč božiča je torej v tem, da spoznamo in začutimo, kako zelo smo obdarjeni. Zastonj. Le iz te zavesti lahko potem črpamo moč za medsebojno obdarovanje, ki ima v tem pogledu svoj pravi in edini smisel. 

Mladi  smo v okviru akcije skušali drug drugemu pomagati z molitvijo in dobrimi deli, ter tako medse prinašati Božjo luč. 

ml