Na tokratni delavnici za otroke smo izdelovali svečnike za blagoslovljene sveče, ki jih bomo prižigali doma in ob njih molili.

Na dan Jezusovega darovanja v templju, ki smo ga letos praznovali ravno na maldinsko mašo, smo na delavnici z otroki izdelali preproste svečnike in vanje dali blagoslovljene sveče, ki jih je duhovnik Peter blagoslovil pri sveti maši.

V steklene lončke od frutka smo z vročim lepilom najprej prilepili sveče. Nato si je vsak od otrok izbral različne barve in vrste peska. Plast za plastjo so tako otroci previdno usipali pesek v steklen lonček okoli sveče. Nastal je pisan podstavek s svečo, ki smo ga okrasili še z rafijo. 

Svečnica je naš krščanski praznik, ki ga praznujemo 2. februarja, 40 dni po božiču in predstavlja zaključek božičnega časa. Ime svečnica izvira iz stare navade, ko so na ta dan pri svetih mašah blagoslavljalo sveče. Ta običaj ohranjamo še danes.

Na Slovenskem je še vedno lepa navada, da do tega dne domove krasijo božične smrečice, gotovo pa jaslice, ki jih je prav na svečnico treba razdreti. O tem pojo tudi nekatere svečniške kolednice. Praznik, ki ima poganski izvor, je na Slovenskem že dolgo zasidran kot del cerkvenega leta, saj tega dne obhajamo spomin Marijinega očiščevanja, pa tudi njenega srečanja s Simeonom. Bogoslužno ime praznika je Jezusovo darovanje.
Ko je Marija štirideseti dan po rojstvu Odrešenika smela priti v tempelj, je tam srečala častitljivega starčka Simeona, ki je spoznal, da je dete v njenem naročju Mesija. Danes obhajamo svečnico predvsem kot praznik luči pred nastopom tako imenovanih svetnikov – pomladinov. Obhajamo jo v času, ko so dnevi že malenkost daljši in je že slutiti pomlad, ki prinaša več luči, po kateri so nekdaj hrepeneli vso dolgo zimo. Tako, kot je starček Simeon v templju v slovitem spevu spregovoril o “luči v razsvetljenje poganov”, je sveča v cerkvi na ta dan prispodoba Mesije, ki razsvetljuje človeštvo. 

Sveča ima velik simbolni pomen; ponazarja prazničnost in razsvetljenje teme duha ter kristjana opominja, da mora biti otrok luči. Včasih so na svečnico blagoslovljeno svečo dajali umirajočemu v roke, ponekod pa so jo prižigali ob hudi uri za odvrnitev strele in toče. Danes pa lahko te blagoslovljene sveče uporabljamo za različne namene s katerimi simbolično pokažemo, da je med nami navzoč Jezus:

• med molitvijo,
• za praznike (god, birma, obhajilo, rojstni dan, poroka, obletnica smrti svojih domačih);
• ko pride duhovnik na dom obhajati bolnika ali starejšo osebo;
• ko molimo za mrtvega, ki je nedavno umrl in se s tem zavedamo, da živi naprej v večnosti.

Redovnice in redovniki na ta praznik praznujejo dan Bogu posvečenega življenja. To je dan zahvale, molitve za svetost, premišljevanja in medsebojnega srečanja.