Kdor je željan resnične lepote, se ne sme plašiti krščanske »kozmetike«: odpovedi, zatajevanja, tudi trpljenja ne.

Milijarde gredo za paberke: trenutno lepoto obraza, las, telesa ...

S tem pa izginja smisel za prave vrednote. Premnogim pretirana skrb za telesno zunanjost ubije duha. Ljudje izgubljajo smisel za tisto, kar ostane večno.

Največji paradoks je v tem, da za »lepo linijo« tudi nežne duše vzamejo nase trajne in težke odpovedi.

In za lepo dušo? Smo pripravljeni na vsakodnevne odpovedi? Brez njih ni krščanstva. »Pocukrana« moralka ne bo rešila ne Cerkve ne sveta. Nekaj drugega je razumevanje. V tem ne bomo nikdar prekosili Boga. Vse kaj drugega pa je jasna Kristusova beseda, da v »življenje« vodi ozka pot.

In še dostavi, da si božje kraljestvo osvajajo le pogumni.

Kakšen slabič sem torej, če imam tolik strah pred pokoro.