Na enem od mladisnkih srečanj smo razmišljali in se pogovarjali, da nosimo v sebi različne predstave o sebi, bližnjemu, Bogu – življenju na sploh.

Katere predstave o osebnem odnosu so dobre in me vodijo v življenje?

Vsak dan se moram truditi za dobro.

Kaj bi razmišljal, mladost je za uživat.

Šola je brez veze.

Pomembno je, da imam v življenju cilje.

Katere predstave o odnosu med fantom in dekletom so dobre in me vodijo v življenje?

Če imava drug drugega, ostalih ne potrebujeva.

Imava se rada, torej lahko spiva skupaj.

Pogovor je bistven za najin odnos.

Z mano ni nič narobe, naj čutim dobro ali slabo.

Katere predstave o odnosu do družine in prijateljev so dobre in me vodijo v življenje?

Ko se prijatelj opija je bolje da molčim, naj dela kar hoče.

Ne zafrkavam prijateljev, ker vem, da jih boli.

Vsi »ta stari« so za svetom.

Vesel sem, da je komu mar zame.

Katere predstave o odnosu z Bogom so dobre in me vodijo v življenje?

Bog ima odgovore na vprašanja o mojem življenju.

Duhovniki nimajo pojma o življenju.

Molitev in maša sta pomembna opora v mojem življenju.

Bog pride na vrsto samo v nedeljo.

Ali znamo svoje predstave odkrivati in prepoznavati kot slabe ali dobre? Kot tiste, ki nas gradijo in tiste, ki rušijo naše odnose in nas same?