Podati se na pot
»Da bi srečali Boga, je potrebno tvegati in se podati na pot. Kristjan, ki je 'miren, brezskrben', ne bo nikoli spoznal Očetovega obličja. Prav tako ne bo spoznal lastne identitete, če bo ostajal v udobnem naslonjaču in prelistaval knjige. Na svetu namreč ni nobenega kataloga, v katerem bi lahko našli podobo Boga. Enako si kristjan ne more sam naslikati Boga, če izhaja iz lagodne poslušnosti pravilom, ki pa z Bogom v resnici nimajo ničesar opraviti.

Odlomek iz Prve Mojzesove knjige opisuje stvarjenje človeka 'po Božji podobi'. Pred kristjanom, ki želi spoznati svojo identiteto, se odpira prava in mnoge napačne poti. Božje podobe na primer zagotovo ne more najti na računalniku ali v enciklopediji. Da bi jo našel, da bi spoznal Božje obličje in s tem istočasno našel tudi lastno identiteto, obstaja le en način. Ta je: podati se na pot.

Kdor se ne poda na pot, ne bo spoznal podobe Boga, nikoli ne bo našel Božjega obličja. Kristjani, ki sedijo, 'mirni' kristjani ne bodo spoznali Božjega obličja: ne poznajo ga. Pravijo: 'Bog je takšen …' Vendar ga ne poznajo. Tisti, ki so mirni. Da bi hodili, je nujen tisti nemir, ki ga je Bog sam položil v naša srca in ki nas vodi naprej, da ga iščemo.

Podati se na pot pomeni tvegati
Podati se na pot seveda pomeni dopustiti, da nas Bog ali življenje preizkušata, pomeni tvegati. Tako se je zgodilo tudi velikanom, kot so bili preroki Elija, Jeremija ali Job. Ti so kljubovali mnogim nevarnostim in občutili izgubo poguma zaradi naporov ali nezaupanja.

Karikatura Boga
Bodimo pozorni na še en način, kako kristjani ostajajo nepremični in s tem ponarejajo iskanje Boga. Najdemo ga v današnjem evangeljskem odlomku. V njem pismouki in farizeji Jezusa grajajo, ker so njegovi učenci jedli, ne da bi si pred tem obredno umili roke. V evangeliju Jezus sreča ljudi, ki jih je strah podati se na pot in ki se prilagodijo glede na neko karikaturo Boga. Ta je lažna osebna izkaznica. Ti ne-nemirni utišajo nemir srca, Boga naslikajo z zapovedmi. Toda nanj so v resnici pozabili. Jezus jim odvrne, da so opustili Božjo zapoved in se držijo človeškega izročila. Tako pa se oddaljijo od Boga. Ne hodijo naproti Bogu. Ko se počutijo negotove, si izmislijo novo zapoved. Kdor se obnaša na ta način, hodi po 'poti' v narekovajih, po poti, ki ne vodi naprej, po 'mirni' poti.

Dve osebni izkaznici
Današnje bogoslužje nam torej predstavlja dve osebni izkaznici. Tisto, ki jo imamo vsi, saj nas je Gospod tako ustvaril; tisto, ki nam pravi: 'Pojdi na pot in boš spoznal svojo identiteto, kajti si podoba Boga, ustvarjen si po Božji podobnosti. Pojdi na pot in išči Boga.' In drugo: 'Ne hodi, bodi miren. Izpolnjuj vse te zapovedi. To je Bog. To je Božje obličje.'

Da bi nam Gospod vsem dal milost poguma, da bi se vedno podajali na pot, da bi iskali Gospodovo obličje, tisto obličje, ki ga bomo nekega dni videli, a ga moramo tukaj, na zemlji, iskati!« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 10.2.2014)

Papeževa homilija: Kdor se ne poda na pot, ne bo našel Božjega obličja