Choose language:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

'Ne sodite in ne boste sojeni'

No replies
s. Slavica Lesjak
Offline
Last seen: 4 days 5 hours ago
Joined: 13.01.2011

Sposobnost obtožiti samega sebe je prvi korak nekoga, ki želi biti kristjan
Soditi druge je enostavno. Toda na krščanski poti lahko napreduješ samo, če imaš modrost, da obtožiš samega sebe. Današnja Božja beseda nam govori o usmiljenju. Grešniki smo vsi, in to ne zgolj v teoriji, ampak zares. Sposobnost obtožiti samega sebe je zato več kot zgolj ena od krščanskih kreposti, je prvi korak nekoga, ki želi biti kristjan. Vsi mi smo mojstri, doktorji v opravičevanju samega sebe: 'Nisem bil jaz; ne, nisem jaz kriv; to že, toda ni bilo toliko … Stvari niso takšne …' Imamo alibije, ki razložijo naše pomanjkljivosti in naše grehe. Pogosto smo si sposobni nadeti izraz na obrazu, ki pravi: 'Nisem jaz storil tega, morda je bil kdo drug …' To pomeni delati se nedolžnega.

 

Najprej se počutimo slabo, nato pa nam to da mir
Tako se ne da napredovati v krščanskem življenju. Kadar se poskušamo obnašati na drugačen način, se zgodi nekaj čudnega. Kadar se začnemo zavedati stvari, ki smo jih sposobni narediti, se najprej počutimo slabo, saj občutimo gnus, nato pa nam to da mir in zdravje. Na primer, kadar v svojem srcu najdem zavist in ugotovim, da je ta zavist sposobna obrekovati drugega in ga moralno ubiti. To je modrost obtoževanja sebe. Če se ne naučimo tega prvega koraka v življenju, ne bomo nikoli naredili nadaljnjih korakov na poti krščanskega in duhovnega življenja.

 

Jaz in moja vest
Obtožiti samega sebe je prvi korak. Ni treba, da bi karkoli izrekli na glas. Jaz in moja vest. Ko hodim po cesti in grem mimo zapora, si lahko mislim, da si zaporniki zaslužijo biti tam. Toda ali veš, da bi brez Božje milosti tudi ti bil tam? Si pomislil, da si tudi ti sposoben narediti stvari, ki so jih storili oni, ali pa tudi hujše? To pomeni obtožiti samega sebe, ne skrivati pred seboj korenin greha, ki so v nas, mnoge stvari, ki smo jih sposobni narediti, četudi se ne vidijo.

 

Kadar se nekdo nauči obtožiti samega sebe, postane usmiljen z drugimi
Še ena krepost je: sramovati se pred Bogom. Gre za neke vrste dialog, v katerem prepoznamo sramoto našega greha in veličino Božjega usmiljenja. Gospodu pripadata usmiljenje in odpuščanje, sramota pa meni. Dobro je, če bi v tem postnem času vstopili v ta dialog in prosili za usmiljenje. Jezus v evangeliju jasno naroča, naj bomo usmiljeni kakor je usmiljen Oče. Kadar se nekdo nauči obtožiti samega sebe, postane usmiljen z drugimi: 'Kdo sem vendar jaz, da bi ga sodil, če sem sposoben storiti hujše stvari?'

 

Ne sodite in ne boste sojeni
To vprašanje 'kdo sem jaz, da bi sodil drugega', je v skladu z Jezusovo spodbudo: 'Ne sodite in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Odpuščajte in vam bo odpuščeno.' A vseeno nam je tako zelo všeč soditi druge in jih obrekovati. Prosimo, da bi nam Gospod v tem postnem času dal milost, da bi se naučili obtožiti sebe. In sicer v zavesti, da smo sposobni storiti podle stvari. 'Usmili se me, Gospod, pomagaj mi sramovati se in daj mi usmiljenje, da bom tako tudi jaz lahko usmiljen z drugimi.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 2.3.2015)

 

 

 

 

Jutranja sveta maša: Obtožiti samega sebe je prvi korak