Brezmadežna – podoba božjega usmiljenja
»Današnji praznik Brezmadežne nas vabi k opazovanju Marije, ki je bila edina od spočetja obvarovana izvirnega greha. Četudi je živela v svetu, zaznamovanem z grehom, se je ta ni dotaknil. Marija je naša sestra v trpljenju, vendar pa ne v zlu in grehu. Zlo je bilo v njej poraženo še preden se je je dotaknilo, kajti Bog jo je napolnil z milostjo. Brezmadežno spočetje pomeni, da je Marija bila prva rešena s strani brezkončnega Očetovega usmiljenja; je prvencev zveličanja, ki ga Bog hoče po Kristusu podeliti vsakemu moškemu in ženski. Zato je Brezmadežna postala veličastna podoba božjega usmiljenja, ki je premagalo greh. Mi, danes, na začetku jubileja usmiljenja, želimo gledati to podobo z zaupno ljubeznijo in jo motriti v vsem njenem sijaju ter jo posnemati v veri.
Marija – mati novega človeštva
Z brezmadežnim Marijinim spočetjem smo povabljeni, da prepoznamo svitanje novega sveta, preoblikovanega z zveličavnim delom Očeta in Sina in Svetega Duha. Svit novega stvarjenja je uresničilo Božje usmiljenje. Zato je Devica Marija mati novega človeštva. Je mati ponovno ustvarjenega sveta.
Praznovanje današnjega praznika pomeni dvoje. Najprej: v polnosti sprejeti Boga in njegovo usmiljeno milost v svoje življenje; zatem pa: z evangeljsko hojo postati oblikovalci usmiljenja. Praznik Brezmadežne torej postane praznik vseh nas, če nam s svojimi vsakdanjimi 'da-ji' uspe premagati naš egoizem in razveseliti življenje naših bratov, jim dati upanje, osušiti solze, povrniti radosti.
Prinašati Kristusa, biti priče njegove ljubezni
Po Marijinem zgledu smo poklicani postati prinašalci Kristusa in priče njegove ljubezni, s tem ko gledamo predvsem na tiste, ki so v Jezusovih očeh privilegirani. To so tisti, ki nam jih je On sam pokazal: 'Kajti lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli, nag sem bil in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali, v ječi sem bil in ste prišli k meni' (Mt 25,35-36).
Usmiljenje – temeljna poteza Jezusovega obličja
Današnji praznik Brezmadežnega spočetja nam prinaša posebno sporočilo. Spominja nas, da je v našem življenju vse dar, vse je usmiljenje. Sveta Devica, prvenec rešenih, vzor Cerkve, sveta in brezmadežna nevesta, ljubljena od Gospoda, pomagaj nam vedno bolj odkrivati božje usmiljenje, ki je značilno za kristjana. Ni mogoče razumeti kristjana, ki ni usmiljen, kakor tudi Boga ne moremo razumeti brez usmiljenja. Usmiljenje je namreč beseda, ki povzema evangelij. Je temeljna poteza Kristusovega obličja, tistega obličja, ki ga prepoznavamo v različnih vidikih njegovega bivanja: ko se srečuje z vsemi, ko ozdravlja bolnike, ko sedi za mizo z grešniki, predvsem pa, ko pribit na križ odpušča. Tu vidimo obličje božjega usmiljenja.
Ne bojmo se. Gospod je dober
Ne bojmo se! Pustimo se objeti usmiljenju Boga, ki nas čaka in vse odpušča. Nič ni slajše od njegovega usmiljenja. Pustimo se ljubkovati Bogu: Gospod je tako zelo dober in vse odpušča. Po posredovanju Brezmadežne Marije naj se usmiljenje naseli v naših srcih in spremeni vse naše življenje.
Sveto leto usmiljenja: za vas in po vas za druge
Popoldne bom molil ob kipu Brezmadežne na Španskem trgu v Rimu, zatem pa se bom zaustavil še v rimski baziliki Marije Velike. Prosim vas, da se mi duhovno pridružite na tem romanju, ki je dejanje sinovske vdanosti Mariji, Materi usmiljenja. Njej izročam Cerkev in vse človeštvo, še posebej pa mesto Rim. Vrata usmiljena v baziliki svetega Petra je prestopil tudi zaslužni papež Benedikt XVI, ki ga skupaj z vami pozdravljam. Vsem želim prijeten današnji praznik in s sadovi bogato sveto leto - sveto leto, polno usmiljenja: za vas in po vas za druge. Prosim vas, da molite zame!« (Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja, na Trgu sv. Petra, 8.12.2015)









Molitev papeža Frančiška pred kipom Brezmadežne na Španskem trgu v Rimu:
Devica Marija,
na ta dan praznika tvojega Brezmadežnega spočetja
prihajam, da ti poklonim dar vere in ljubezni
Božjega svetega ljudstva, ki prebiva v tem mestu in škofiji.
Prihajam v imenu družin, z njihovimi radostmi in napori;
otrok in mladih, odprtih za življenje;
ostarelih, obteženih z leti in izkušnjami;
na poseben način prihajam k tebi
v imenu bolnikov, zapornikov,
tistih, katerih pot je težavna.
Kot Pastir k tebi prihajam tudi v imenu vseh,
ki so v iskanju miru in dela prišli iz oddaljenih dežel.
Pod tvojim plaščem je prostor za vse,
saj si Mati usmiljenja.
Tvoje srce je polno nežnosti do vseh tvojih otrok:
nežnosti Boga, ki se je v tebi utelesil
in postal naš brat, Jezus,
Zveličar vsakega moškega in vsake ženske.
Ko te gledamo, naša brezmadežna Mati,
prepoznamo zmago Božjega usmiljenja
nad grehom in vsemi njegovimi posledicami;
v nas pa se ponovno prižge upanje v boljše življenje,
osvobojeno suženjstva, zamer in strahov.
Tukaj, v središču Rima, danes slišimo tvoj materinski glas,
ki vse kliče, da bi se podali na pot
naproti tistim Vratom, ki jih predstavlja Kristus.
Vsem praviš: »Pridite, z zaupanjem se približajte,
vstopite in prejmite dar usmiljenja;
ne bojte se, ne sramujte se:
Oče vas pričakuje z odprtimi rokami,
da bi vam dal svoje odpuščanje in vas sprejel v svoji hiši.
Pridite vsi k izviru miru in veselja."
Zahvaljujemo se ti, Brezmadežna Mati,
ker nas na tej poti sprave
ne puščaš samih, ampak nas spremljaš,
si nam blizu in nam pomagaš v vseh težavah.
Bodi blagoslovljena, zdaj in vekomaj, Mati.
Amen.