Strah Gospodov, ki pa ni strah
»V evangeliju Jezus slavi Očeta, ker skrivnosti zveličanja, skrivnost o samem sebi razodene malim. Bog da prednost tistim, ki zmorejo doumeti te njegove skrivnosti. To niso modri in razumni, ampak srca malih. O tem govori tudi berilo iz knjige preroka Izaija, ki je polno malih detajlov. Izaija namreč govori o majhnem poganjku, ki bo pognal iz Jesejeve korenine. Ne govori o vojski, ki bi pripeljala do osvoboditve. Mali pa so navsezadnje tudi protagonisti božiča. Na božič bomo videli to majhnost, to majhno stvar: otroka, hlev, mamo, očka … Majhne stvari. Velika srca, a drža malih. Na tem poganjku bo počival Gospod Duh, Sveti Duh, in ta poganjek bo imel tisto vrlino malih in strah Gospodov. Hodil bo v strahu Gospodovem; strah Gospodov, ki pa ni strah. Pomeni namreč živeti Božjo zapoved, ki je bila dana našemu očetu Abrahamu: 'Hodi v moji navzočnosti in bodi brez graje.' Ponižen. To je ponižnost.

Samo mali so sposobni v polnosti doumeti smisel ponižnosti, smisel strahu Gospodovega. Kajti oni hodijo pred Gospodom, On pazi nanje, jih varuje; čutijo, da jim Gospod daje moč, da gredo naprej. In to je resnična ponižnost.

Resnična ponižnost, ne ponižnost, ki je nekoliko teatralna
Živeti ponižnost, krščansko ponižnost, pomeni imeti ta strah Gospodov, ki – ponavljam – ni strah, ampak je: 'Ti si Bog, jaz sem človek in grem naprej, z majhnimi stvarmi življenja, toda hodim v Tvoji navzočnosti in si prizadevam biti brez graje.' Ponižnost je vrlina malih, resnična ponižnost, ne ponižnost, ki je nekoliko teatralna - ne, ta ne. Ta je ponižnost nekoga, ki pravi: 'Sem ponižen in na to sem ponosen.' To ni resnična ponižnost. Ponižnost malega je tista, ki hodi v navzočnosti Gospoda, ne obrekuje drugih, gleda le na služenje, počuti se najmanjšega. V tem je moč.

Da bi hodili v Njegovi navzočnosti in si prizadevali biti brez graje
Marija je ponižno, zelo ponižno dekle, na katero se je ozrl Bog, da bi poslal svojega Sina. Takoj po oznanjenju gre k sorodnici Elizabeti. Ničesar ne reče o tistem, kar se ji je zgodilo. Kajti ponižnost je takšna: hoditi v navzočnosti Gospoda, srečni in veseli, saj On pazi na nas.

V današnjem evangeljskem odlomku vidimo Jezusa, ki se razveseli, ker Bog svojo skrivnost razodene ponižnim. Gledajoč Jezusa lahko za vse nas prosimo milost ponižnosti, milost strahu Božjega, da bi hodili v Njegovi navzočnosti in si prizadevali biti brez graje. In tako, s to ponižnostjo, smo lahko čuječi v molitvi, delavni v bratski ljubezni in radostni v hvaljenju.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 29.11.2016)

Papež Frančišek o ponižnosti malih: Strah Gospodov, ki pa ni strah