Jezusov krst

Tedaj je prišel Jezus iz Galileje k Jordanu do Janeza, da bi se mu dal krstiti. Janez ga je hotel odvrniti od tega in je rekel: »Jaz bi se ti moral dati krstiti, pa ti hodiš k meni.« Jezus je odgovoril in mu dejal: »Pústi zdaj, kajti spodobi se nama, da tako izpolniva vso pravičnost.« Tedaj mu je pustil. Po krstu je Jezus takoj stopil iz vode, in glej, odprla so se mu nebesa. Videl je Božjega Duha, ki se je spuščal kakor golob in prihajal nadenj. In glej, glas iz nebes je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.« Mt 3,13-17

Izpolniti vso pravičnost

S praznikom Jezusovega krsta uradno zaključujemo božični čas. Zato še enkrat poglejmo v jaslice. V njih smo skušali torej spoznavati Resnico, ki prihaja na svet MAJHNA, je BLIZU in KONKRETNA. Kot tako jo prikažejo tudi trije dogodki Gospodovega razglašenja. Prvi dogodek tega praznika je obisk treh modrih, ki najdejo novorojenega kralja v podobi otroka, povitega v plenice in položenega v jasli. O drugem dogodku razglašenja govori današnja nedelja, ko prikaže Jezusa, ki se postavi v vrsto grešnikov in čaka, da ga Janez krsti. Tretji dogodek, ki govori o Gospodovem razglašenju pa je Kana galilejska, kjer Jezus iz vode naredi vino. Mogoče tudi zaradi tega posluša očitke, da je požrešnež in pijanec. Podoba Boga je že v znamenjih razglašenja neverjetna, vedno pa zanjo zagotovo drži, da je Bog majhen, blizu in konkreten.

V današnjem evangeliju je mojo pozornost posebej pritegnila Jezusova trditev, ko pravi Janezu Krstniku: »Pústi zdaj, kajti spodobi se nama, da tako izpolniva vso pravičnost.« V opombi Svetega pisma pravi, da je pravičnost: popolna zvestoba Božji volji, svetost, ki pa po hebrejskem pojmovanju pomeni tudi usmiljen odnos do sočloveka. Izpolniti pravičnost je torej vodilo Jezusa v krstu. Prepričan sem, da bi moralo biti to tudi temeljno vodilo za vsakega kristjana za življenje iz krstne milosti.

Poglejmo, kako se je ta pravičnost izrazila v treh delih naših jaslic. V prvem delu, kjer vidimo Marijo, Jožefa in Jezusa v jaslicah, vidimo tri osebe, ki so skušale izpolniti vso pravičnost. Marija je ob oznanjenju rekla Bogu svoj: Zgodi se! Jožef, ki je bil pravičen, jo je hotel skrivaj odsloviti, a je po angelovem opozorilu spoznal skrivnostno božjo voljo in Marijo vzel k sebi. Tako lahko v prvem delu jaslic rečemo, da izpolniti vso pravičnost pomeni: svoje življenje izročiti v Božje roke in ga vedno naravnavati po Božji volji.

V drugem delu jaslic, kjer smo v priliki o izgubljenem sinu in dobrem očetu uprizorili božjo bližino, vidimo, kako se mlajši sin premisli. Odšel je v svet, ker je hotel pravico. Očetu je rekel, naj mu da delež premoženja, ki mu pripada. Zahteval je vso pravico. Prepričan je bil, da je suženj pri očetu, a je spoznal, da je služenje očetu pravzaprav blagoslov, grabljenje bogastva zase, iskanje dobička zase, pa prekletstvo. Tega starejši sin ob vrnitvi mlajšega, še ni dojel. Njemu je služenje očetu še vedno krivica! Kakšno pravičnost spoznava torej mlajši sin? Novo, to je, da delo ni namenjeno sebičnosti, ampak služenju. Sreča ni v nujnih deležih, ampak v veselju nad služenjem in v tem je tudi tista božja pravičnost, o kateri govori Jezus.

Tretji del jaslic pa govori o konkretnosti Božje resnice, ki se je razodevala v pričevanju Janeza Krstnika in dokončno v Jezusovem pričevanju, ki se dopolni s smrtjo na križu. Izpolniti vso pravičnost, ne pomeni loviti človeškega ravnotežja med pričevanjem in odzivom ljudi. Janeza to stane glavo, prav tako Jezusa Kristusa. A vsa pravičnost je v tem, da Resnica ni v preračunljivosti, ampak v popolni predanosti Bogu.

Izpolniti vso pravičnost, pomeni biti zvest krstni milosti. V življenju kristjana pa naj bi se odražalo torej v tem, da:

-          svoje življenje popolnoma uravnavamo po božji volji,

-          spoznavamo v delu veselje, da z njim lahko služimo bližnjemu,

-          v pričevanju zaupamo Bogu in nismo preračunljivi.

Naj nam Gospod, ki je v krstu izpolnil vso pravičnost, pomaga stopati za njim.