Oče je tisti, ki te pritegne k Jezusu
»Današnji evangeljski odlomek pripoveduje o veliki množici, ki je prišla z vseh koncev in je navdušeno šla za Jezusom. Zakaj je prišla? Evangelij nam pove, da so bili vmes bolni, ki so hoteli ozdraveti. V množici so bile tudi osebe, ki so Jezusa rade poslušale, ker ni govoril kakor pismouki, ampak z oblastjo. To pa se je dotikalo srca. Množica je prišla sama od sebe. Niso bili organizirani avtobusi, kakor pogosto vidimo, ko se pripravljajo manifestacije in so mnogi primorani sodelovati, ker se preverja prisotnost, da ne bi kasneje izgubili delovnega mesta.

Vsi tisti ljudje so prišli, ker so nekaj čutili. Bilo jih je toliko, da je moral Jezus prositi za čoln in se nekoliko oddaljiti od obale. Ta množica je prišla k Jezusu zaradi svojih potreb. Nekateri zaradi radovednosti, a ti so bili manjšina. Pritegnil pa jih je Oče. Oče je bil tisti, ki je ljudi pritegnil k Jezusu. Do te točke, da Jezus ni ostal ravnodušen, kakor nek statičen učitelj, ki je izrekel svoje besede in si nato umil roke. Ne! Ta množica se je dotaknila Jezusovega srca. Evangelij sam nam pove, da so se Jezusu zasmilili ljudje, ki so bili kakor ovce brez pastirja.

Oče je namreč tisti, ki preko Svetega Duha ljudi pritegne k Jezusu. Oseb ne ganejo apologetski argumenti. Ne, potrebno je, da te k Jezusu pritegne Oče.

Krščansko življenje brez skušnjav ni krščansko
Po drugi strani pa je nenavadno, da se ta odlomek iz Markovega evangelija, ki govori o Jezusu, množici, navdušenju, o Gospodovi ljubezni, konča z besedami o nečistih duhovih. Ko so ti videli Jezusa, so vpili: 'Ti si Božji sin!'

To je resnica: to je resničnost, ki jo čuti vsakdo izmed nas, ko se približa Jezusu. Nečisti duhovi si prizadevajo to preprečiti in zato se vojskujejo z nami. Če kdo pravi, da je katoličan, redno hodi k maši in da, zahvaljujoč Bogu, nima nikoli teh skušnjav, mu odgovarjam, naj moli, saj je na napačni poti. Krščansko življenje brez skušnjav ni krščansko: je ideološko, je gnostično, toda ni krščansko. Kadar Oče ljudi pritegne k Jezusu, je zraven še nekdo, ki priteguje na nasproten način in se znotraj tebe vojskuje! Zato Pavel o krščanskem življenju govori kakor o boju: o vsakodnevnem boju. Boj!

To je boj, da bi zmagali in uničili imperij hudiča, imperij zla. Jezus je prišel zaradi tega, da bi uničil hudiča, da bi uničil njegov vpliv na naša srca. Medtem ko Oče ljudi priteguje k Jezusu, si duh zla vedno prizadeva porušiti. Krščansko življenje je ta boj: ali se preko Očeta pustiš pritegniti k Jezusu ali pa raje ostaneš pri miru. Če hočeš iti naprej, se moraš boriti; čutiti srce, ki se bori, da bi Jezus zmagal.

V svojem srcu čutim ta boj?
Poglejmo, kako je z našim srcem: Čutim v svojem srcu ta boj med udobjem in služenjem drugim, med zabavanjem in molitvijo ali češčenjem Očeta, med eno in drugo stvarjo? Čutim boj med željo, da bi delal dobro, in nečim, kar me zaustavlja? Verjamem, da moje življenje gane Jezusovo srce? Če ne verjamem tega, moram veliko moliti, da bi verjel, da bi mi bila dana ta milost. Vsakdo med nami naj pogleda, kakšna je situacija v njegovem srcu. In prosimo Gospoda, da bi bili kristjani, ki znajo razločevati, kaj se dogaja v srcu, in prav izbrati pot, po kateri nas Oče pritegne k Jezusu.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 19.1.2017)

Sveti oče: Krščansko življenje brez skušnjav ni krščansko

Pri papežu finska ekumenska delegacija: Teološki dialog je bistveni za spravo