Tri prilike
»Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na njivi, ki ga je nekdo našel in spet skril. Od veselja nad njim je šel in prodal vse, kar je imel, in kupil tisto njivo. Nebeško kraljestvo je tudi podobno trgovcu, ki išče lepe bisere. Ko najde en dragocen biser, gre in proda vse, kar ima, in ga kupi. Nadalje je nebeško kraljestvo podobno mreži, ki jo vržejo v morje in zajame ribe vseh vrst. Ko se napolni, jo potegnejo na obrežje, sedejo in odberejo dobre v posodo, slabe pa pomečejo proč. Tako bo ob koncu sveta: prišli bodo angeli in ločili hudobne od pravičnih. Pahnili jih bodo v ognjeno peč. Tam bo jok in škripanje z zobmi.«
Novi in stari zaklad
»Ste doumeli vse to?« Rekli so mu: »Smo.« Tedaj jim je dejal: »Zato je vsak pismouk, ki je postal učenec nebeškega kraljestva, podoben hišnemu gospodarju, ki prinaša iz svojega zaklada novo in staro.« Mt 13,44-52
Zaklad, trgovec, mreža
Tri zanimive podobe nebeškega kraljestva.
Zaklad – nebeško kraljestvo je zaklad, ki ga je mogoče dobiti le, če prodamo vse, kar imamo. Vedno mi je pri tem zanimivo, da je to dovolj. V trgovini, ti ne dajo jahte, če prineseš vse kar imaš, če je to premalo. Nebeško kraljestvo je zaklad, ki ga vsak od nas lahko dobi. Prodati je potrebno vse:
- se odpovedati svojemu prav – samo Bog ima prav,
- zamenjati logiko imeti zase z logiko – dati vse, živeti za druge,
- misliti, da bomo zmogli sami – sprejeti dejstvo, da lahko naredimo prav vse, a smo še vedno le ubogi hlapci, ne gospodarji; naredili smo le toliko, kolikor smo mogli, nikoli pa vsega.
Trgovec – nebeško kraljestvo ni le zaklad, ki čaka, da ga prepoznamo, odkrijemo, najdemo in kupimo. Nebeško kraljestvo je tudi trgovec, ki hodi po svetu in išče bisere, ko najde čudovit biser, proda vse, kar ima in ga kupi. Ta biser je vsak izmed nas in trgovec je Kristus. On nas še vedno išče, rad bi nas našel, kljub naši trmi, da hodimo po svojih poteh, da ne iščemo pravih zakladov, da se zadovoljimo z nadomestki itd. On nas išče, vsak dan trka na naša srca, našo vest, na naša življenja – po dogodkih, po božji besedi, po zakramentih. Išče nas in za nas vedno znova da vse – svoje življenje. On se daruje, da bi bili najdeni.
Mreža – nebeško kraljestvo je tudi mreža, ki ne izbira, vse vabi v eno samo občestvo božjih otrok. A vendar na koncu v nebeškem kraljestvu ni mogoče reči: vse kar se je ujelo, je dobro. Tu ostaja merilo evangelija pretekle nedelje, ki govori o kraljestvu, ki je pšenica, ki je gorčica in kvas. V nebeško veselje bo Bog odbral le tiste, ki so svetu dajali življenje, ki so bili v hrano drugim; ki so dali drugim zavetje in varnost; ki so pomagali drugim, da so drugim pomagali rasti v dobrem.
Iskati, da bi našli zaklad in prodati vse, da bi ga bili deležni.
Pustiti se najti Bogu in obdariti, kajti on je za nas že plačal ceno.
Zavedati se odgovornosti, da smo drugim v hrano in zavetje ter pomagamo ljudem rasti.
Koliko spodbud nam daje Bog v nekaj prilikah. Naj dosežejo naša srca!









»Nebeško kraljestvo je zaklad, ki ga je mogoče dobiti le, če prodamo vse, kar imamo. Vedno mi je pri tem zanimivo, da je to dovolj. V trgovini, ti ne dajo jahte, če prineseš vse kar imaš, če je to premalo. Nebeško kraljestvo je zaklad, ki ga vsak od nas lahko dobi. Prodati je potrebno vse.«
Kako lepa misel! Zaklad lahko dobi vsak, tudi tisti, ki misli, da nima nič, oz. da ni nič, če je le pripravljen prodati tudi ta svoj »nič«, se popolnoma odpovedati tej lažni podobi o sebi in sprejeti resnico, da je v Božjih očeh zaklad - neprecenljivo vreden.
»Nebeško kraljestvo ni le zaklad, ki čaka, da ga prepoznamo, odkrijemo, najdemo in kupimo. Nebeško kraljestvo je tudi trgovec, ki hodi po svetu in išče bisere, ko najde čudovit biser, proda vse, kar ima in ga kupi.«
Peter, vedno mi je lepo videti, kako se s papežem Frančiškom dopolnjujeta v svojih razmišljanjih. Tole nam je danes povedal z okna apostolske palače:
»Kako priti do Božjega kraljestva: iskanje in žrtev. Res je, da je Božje kraljestvo ponujeno vsem, je dar, je milost, vendar ni na razpolago na srebrnem krožniku, zahteva dinamičnost, saj gre za iskanje, hojo in prizadevanje. Drža iskanja je bistveni pogoj, da se nekaj najde. Potrebno je, da srce gori v želji za dosego dragocene dobrine, torej za Božje kraljestvo, navzoče po Jezusu.
Tako kmet kot trgovec se pred nepričakovanim odkritjem zavedata, da sta pred enkratno priložnostjo, ki je ni za izpustiti. Zato prodata vse, kar imata. Vrednotenje neprecenljive vrednosti zaklada vodi v odločitev, ki pa vsebuje tako žrtev, ločitve od stvari in odpoved. Ko sta zaklad in biser odkrita, torej, ko smo našli Gospoda, je potrebno poskrbeti, da ne bo odkritje nerodovitno, ampak bomo zanj žrtvovali vse drugo. Ne gre za to, da zaničujemo ostalo, ampak da ga podvržemo Jezusu, ki ga postavimo na prvo mesto… Veselje evangelija je napolnilo srce in življenje tistih, ki so se srečali z Jezusom. Tisti, ki se mu pustijo rešiti, so osvobojeni greha, žalosti, notranje praznine, osamljenosti. Z Jezusom Kristusom se vedno rodi in ponovno rodi veselje. Danes smo spodbujeni zreti veselje kmeta in trgovca iz prilik.«