Kdor ne meditira, je lahko podoben človeku, ki se nikoli ne pogleda v zrcalo in mu torej ni prav nič mar, da bi stopil pred ljudi urejen; mogoče je umazan, ne da bi to sploh vedel.
Človek, ki meditira in usmerja svojo misel k Bogu, ki je zrcalo nejgove duše, se trudi spoznati svoje pomanjkljivosti, jih skuša popraviti, umirja svoje vzgibe in uravnava svojo vest.