Jezus se je štirideset dni postil in je bil skušan

Tisti čas je Duh odvêdel Jezusa v puščavo, da bi ga hudič skušal. Ko se je postil štirideset dni in štirideset noči, je postal napósled lačen. In pristopil je skušnjavec in mu rekel: »Če si Božji Sin, reci, naj ti kamni postanejo kruh.« On pa je odgovóril: »Pisano je: ›Človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust.‹« Tedaj ga je hudič vzel s seboj v sveto mesto in ga postavil vrh templja ter mu rekel: »Če si Božji Sin, se vrzi dol, kajti pisano je: ›Svojim angelom bo zate zapovedoval‹ in: ›Na rokah te bodo nosili, da z nogo ne zadeneš ob kamen.‹« Jezus mu je odgovóril: »Pisano je tudi: ›Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!‹« Spet ga je hudič vzel s seboj na zelo visoko goro. Pokazal mu je vsa kraljestva sveta in njihovo slavo ter mu rekel: »Vse to ti bom dal, če padeš predme in me moliš.« Tedaj mu je Jezus rekel: »Pobêri se, satan, kajti pisano je: ›Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!‹« Tedaj ga je hudič pústil, in glej, angeli so pristopíli in mu stregli. (Mt 4,1-11)

Kako odgovarjamo na skušnjave?

Slišali smo, da je hudič skušal Jezusa po štiridesetih dneh posta. Cerkev pa nam ta odlomek ponuja na začetku posta, ne na koncu. Zakaj? Naj vam ponudim nekaj odgovorov:

1. Jezus je vedel, da je prišel na svet, da premaga hudiča. Kaj pa mi? Imamo danes živo pred očmi, da gre ves čas v našem življenju za spopad med Božjim in hudičevim. Ali bomo sledili enemu ali drugemu? Odgovor je preprost. V glavnem pozabljamo na ta spopad in hudiču nasedemo, ne da bi opazili skušnjave. Prvo, kar nam torej evangelij govori je: Naj bomo pozorni, na hudiča, ki nas skuša.
3. Kako hudič skuša, nam vse pove prva skušnjava. Hudič ponuja dobre rešitve. Ko je Jezus lačen, mu ponuja rešitev – naredi si kruh iz kamnov. Hudič nam ponuja stvari, ki so nam logične in na prvi pogled sploh niso slabe, zato mu hitro nasedemo. Torej bodimo pozorni na preproste stvari. Ali strežemo Bogu ali hudiču. Hudiču je mogoče nasedati tudi pri dobrih stvareh.
5. Tretje, kar sledi, je preprosto vprašanje, kako se Jezus s skušnjavami spopada. Tudi tu je odgovor jasen. Jezus ne odgovarja s svojo pametjo, ampak z Božjo besedo. Postni čas je še posebej čas, ko se moramo bolj živo okleniti Božje besede. Naj v postnem času postane Božja beseda vodilo našega življenja.

Potem pa imamo tu še tri skušnjave, ki govorijo o treh vrstah skušnjav. Hudič skuša Jezusa, naj iz kamna naredi kruh, naj se vrže s stolpa in ga bodo angeli varovali, ter naj se mu prikloni in bo vse njegovo. Odgovori so prav tako preprosti:

• Človek ne živi samo od kruha.
• Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!
• Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!

O čem nam te tri skušnjave govorijo? Prva hudičeva skušnjava je, da bi sami vzeli stvari v svoje roke in brez Boga poskrbel zase. Ker Bog ne hodi po svetu tako očitno, si človek misli, kaj naj čakam, sam poskrbim in pozabi na Boga. Po tej logiki hočemo imeti življenje v svojih rokah in pozabimo, da je nekje Bog, ki ves čas skrbi za nas. V vsakdanjih skrbeh se nazadnje izgubimo, ostajamo v materialnem svetu, svetu koristi, ki postane nazadnje prazen in zdolgočasen.

Druga hudičeva skušnjava je nasprotje prve. Ko je težko loviti ravnotežje med skrbjo za vsakdanje stvari in zaupanjem v božjo previdnost, rečemo: Bo že Bog poskrbel. V tej logiki se zaradi razočaranj ali lenobe postavimo pred Boga in pričakujemo, da bo on delal namesto nas. Jezus je jasen, ne samo človek, ne samo Bog. Oba se morata truditi. Ti moraš narediti svoje, da bo On naredil tisto, česar ti ne moreš: Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!

Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!To skušnjavo bi lažje razumeli v luči prilike o izgubljenem sinu. Mlajši sin bi rad imel vse, zato si privošči svobodo po svoje. Lahko bi rekli, da že nasede hudiču. Starejši sin je priden doma, hkrati pa v tišini čaka na priložnost, da bo enkrat prišel na tuj račun. Oba bi rada živela tako, kakor jima paše. Mogoče je to najboljši izraz za tretjo skušnjavo: Hudič pravi – delaj kar ti paše, pa bo vse tvoje in po tvoje.Odgovor je v spoznanju, da nam je vse že podarjeno, da je veselje v tem, da spoznamo dobroto našega Očeta in mu z veseljem služimo. Če tega ne spoznamo, bo naše življenje tako ali drugače velika krivica.

Vstopimo v prvi postni teden z jasno mislijo, da se v našem življenju vedno bije boje med Bogom in hudičem. Skušnjave so konkretne in uporabne, zato jih težko prepoznamo kot slabe. Pravi odgovor nanje je vedno v luči Božje besede. Tri hudičeve skušnjave pa so: da bi vse sami, da bi vse prepustili Bogu ali pa, da bi pozabili na prizadevanje za dobro in delali tisto, kar nam paše. Stopimo zavzeto v boj s skušnjavami in si prizadevajmo, da bi končno zmogli vedno in povsod z veseljem služiti Bogu.