Kaj potrebujejo mladi?

Prepričani semo, da je človek v vseh starostih v neki točki vedno isti. Vsi, ne glede na starost, iščemo ljubezen. Radi bi bili sprejeti in ljubljeni. To je pravzaprav tudi vse, kar potrebujemo. Dobro pa se je vprašati, na kakšen način mladi v tem obdobju iščejo ljubezen.

Koncept birmanske pastorale

Koncept birmanske priprave, ki ga je zasnoval g. Peter Žaklej, obsega dvoletno pripravo birmancev na prejem zakramenta. V pripravo je vključena celotna dekanija oz. več župnij skupaj. Srečanja potekajo poleg rednega verouka na 14 dni v birmanskih skupinah. Skupine vodijo animatorji po animatorskem modelu animatorje pa usmerja koordinator in jih pripravlja na srečanja. Nekaj srečanj je tudi na dekanijski ravni - skupen začetek, dekanijsko adventno in postno srečanje, ter druga srečanja. Skozi dvoletno obdobje priprave se izmenjujejo tri glavne teme: ljubezen do Boga, do bližnjega in samega sebe. Osnova za kateheze so odlomki iz Evangelija po Luku.

Kdo so mladi, ki jih srečujemo v birnsmaskih skupinah?

Mladi v tretji triadi osnovne šole so gotovo med najbolj gorečimi iskalci ljubezni. Hočejo biti sprejeti, hočejo biti ljubljeni. Vse bodo naredili, da bi bili opaženi, slišani in grozno jih jezi, ko jih nihče ne razume. Na to, da še sami ne vedo, kaj bi radi, pač pozabijo, vedo pa, da niso razumljeni.

Kaj mladim lahko ponudimo?

V  občutljivem obdobju iskanja sprejetosti in ljubezni se lahko vprašamo, kaj jim v Jezusovem imenu lahko ponudimo. Njegov zgled je jasen. Nikogar, ki išče, ne zavrne. Nad nikomer se ne zgraža, ne obsoja in ne moralizira. Je tisti, ki pride, se skloni, dotakne, dvigne. Preprosto ljubi in v tej ljubezni razume in sprejema. Dati mladim delček te Jezusove ljubezni, je vedno izziv.

Seveda se sliši preprosto, pogosto pa stvar v birmanskih skupinah in na duhovnih vajah ni tako preprosta. Največ kar jim lahko damo, je, da skušamo razumeti njihovo neustavljivo hrepenenje po sprejetosti. Skušamo jih razumeti v protestniških držah: ko kričijo, se jezijo, ugovarjajo, se zmrdujejo, so naveličani in zdolgočaseni, se norčujejo iz vsega, skušajo vse narediti vulgarno in enako ničvredno itd. Dobro je, da za vsem tem vidimo predvsem ranjenost, ki se je začela v njihovem nežnem otroštvu in jo lahko pozdravi samo ljubezen. Ljubezen ni v permisivni drži, popuščanju in ugajanju ali pa v moraliziranju in pridiganju. Tega imajo povsod dovolj. Ljubezen je uresničevanje Jezusove drže. Ljubiti pomeni slediti Jezusu, ki je znal biti v pravem trenutku razumevajoč in v drugem strog, potrpežljiv, pa tudi brezkompromisen in skoraj neučakan, sočuten, drugič pa skoraj hladno odmaknjen. V približku te ljubezni skušamo prinašati mladim tisto, kar iščejo: sprejetost in ljubezen. Vsebina priprave na birmo, ki jih nagovori, je samo podaljšek drže ali pa obratno, drža je samo nadaljevanje vsebine.

In kakšna je vsebina?

Skupaj se z mladimi se sprašujemo, zakaj je dobro, da gremo za Jezusom, kaj imamo od tega za svoje življenje. Ne  ponavljamo naučenih odgovorov, ampak iščemo predvsem tisto, kar ostane za vse življenje, kar je zame in zate najpomembnejše.

Mladi so pred pomembnimi življenjskimi odločitvami. Počasi stopajo v svet, na samostojno pot, na pot svobodnega iskanja. S pripravo v času pred birmo jim želimo pomagati, da se nanjo dobro pripravijo.

Jezusa, za katerega se na tej poti iskanja odločamo, sprašujemo kot njegovi sodobniki: Učitelj, kaj je v življenju najpomembnejše, kaj ostane? Jezus odgovarja: Ljubezen, samo ta ostane in vedno osrečuje. 

Zato nas vabi, naj ljubimo Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in vsem mišljenjem in svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh treh odnosih (Bog, bližnji in jaz sam), zgrajenih na ljubezni, stoji vse tvoje življenje (prim. Mt 22,36-40).

Priprava na življenje 

Pripravo na prejem Svetega Duha razumemo kot pripravo na življenje, zato na srečnjih razmišljamo o tem, zakaj je Jezus lahko pomemben v mojem življenju in zakaj naj bi gradil na temelju - ljubezni, na katerem gradi On. Mladi lahko skupaj z nami gotovo začutijo, kako ima Jezus prav, ko zatrjuje, da je najpomembnejša ljubezen.

V oporo pri razmišljanju o tem temelju nam je Evangelij po Luku. Ob vprašanjih, ki nam jih zastavlja vsakdanje življenje, se pogovarjamo in iščemo odgovore v nas in v evangeliju. Ni  nam odveč vztrajati z Jezusom, ko čutimo, da nam more veliko povedati.