Od 15. do 23. avgusta je na Mirenskem Gradu potekal Vincencijev tabor in sicer v duhu Živeti z vero-živeti polno!

Letos je ta tabor potekal prvič in kot prostovoljka pri delu z brezdomci v Ljubljani, sem bila vesela, da sem se ga udeležila saj je bila to zame ena lepa izkušnja in doživetje. Poleg tega, da sem se ogromno naučila in spoznala prijetne ljudi, sem na temu taboru  spoznala tudi to, da se z vero res da drugače živeti!                           

Bivali smo v Gnidovčevem domu. Prvi večer smo se predstavili. Družba je bila zares zanimiva, predvsem zaradi razlik v letih ...najmlajša udeleženka je imela 6 mesecev, najstarejša pa nekaj čez 40 let! Lahko bi rekli, da smo imeli 2 tabora -otroškega in malo starejšega. Prvi večer nam je naš duhovni voditelj Peter dal knjižico z  različnimi temami, ki so nas spremljale skozi cel teden.

Delo na taboru je potekalo v štirih skupinah. Naš dan se je začel že zelo zgodaj.  Skupina, ki je bila na vrsti je že pred sedmo uro zjutraj pripravila zajtrk nato pa smo se ob 7h  zbrali pri maši. Dekleta iz skupnosti Betlehem so s svojimi kitarami in lepimi glasovi poskrbele, da je maša potekala v prijetnem vzdušju. To je bil zame zares lep začetek dneva!

Po zajtrku smo se dogovorili kako bo potekal dan. Če potem kaj ni šlo po planu smo se hitro uskladili in plan spremenili. Delo čez dan je bilo zelo zanimivo in razgibano. Vse kar smo pobrali na vrtu in njivi smo shranili za ozimnico.

Delo ni bil naš glavni cilj, ampak druženje in pogovori o odnosih in življenju in teh tem ni bilo malo – kakšen je moj odnos do hrane in počitka, kaj si v življenju želimo in kje zablodimo, kako živimo svojo osebno vero, v čem vse tekmujemo. Zame so bile teme zares zanimive!

Večeri so bili obarvani s pogovorom o določeni temi in tem, kako  smo jo ta dan prenesli v svoje življenje.

V spominu mi ostaja tudi  nedelja, ko smo naše avtomobile naložili na vlak in se z njim odpeljali na Gorenjsko. Pester dan smo zaključili s kopanjem v Grahovem in večerno mašo, kjer smo poslušali evangelij o tem, da naj bomo v svojem življenju goreči, živi in polni življenja. V ponedeljek  so se nam pridružili še brezdomci iz Ljubljane in nam pomagali pri zidavi.  

Teden je kar prehitro minil in upam, da bo takih taborov še veliko kajti ko človek živi z vero, živi res polno! 

B.R.