Dovolj je prostora za vse. In preveč je dela – tudi za vse. Kakor je v življenju važno, da najde vsak »svoj prostor«, tako je važno, da dá tudi drugim vso pravico in možnost, da imajo svoj prostor.

Življenje je vedno bolj komplicirano. Že vsak poklic se deli v toliko specializacij, da je težko enemu samemu človeku obvladati vse.

Polihistor je danes nemogoč. Vendar pa so »vseznali«, ki imajo za svoje poslanstvo, da se zaganjajo v vse in obregujejo ob vse.

Ali nastopajo v svojem imenu ali v imenu neke »skupine«, navadno napravijo veliko zmede, gorja, sporov – in navsezadnje so sami zagrenjeni.

Ostati moram na »svojem prostoru«, pa če je še tako majhen. Pustiti moram drugim, da delajo na svojem področju, pa naj bo gospodarstvo, politika, socialno skrbstvo, kulturno ustvarjanje, karkoli že.

Spoštovati delo bližnjega, njegov poklic, njegova prizadevanja, tudi to je krščanska krepost. A do tega se moram vzgojiti, kot se moram vzgajati za vsako drugo krepost.

Različni so darovi, pravi sveti Pavel. Zato so različne naloge, ki jih imamo. In če mislimo čisto krščansko: tudi karizme so različne.

Torej: ostati moram na »svojem prostoru«, ne le pustiti, spoštovati moram slehernega delavca na njegovem področju, vsi pa moramo biti med seboj bratje, ki se ljubijo in delajo za isti cilj.