Sv. Terezija Avilska

Izkustveno doživljanje Boga. O tem se spet svobodno razpravlja in zlasti mladi rod zadobiva posluh za to.

Sovpada v naš čas dejstvo, da je Pavel VI. proglasil Terezijo Veliko za »cerkveno učiteljico«. Morda je od vseh mističnih pisateljev najbolj zanesljiva prav ona. Razumna, izredno nadarjena, uravnovešena, je postala ena največjih mistikov, pa tudi redkih mistikov, ki so znali doživetja opisati. Pij X. jo je kratko imenoval: mojster psihologije mistike.

Samo en stavek: »Ljubezen do Boga se ne kaže v sladkih občutkih in nežnih tolažbah, katerih se nam tako zelo hoče, ker nam povzročajo prijetnosti in ugodje, ampak v tem, da mu služimo v pravičnosti, velikodušnosti in ponižnosti.«

Reformirala je karmeličanski red. Sredi mističnih zamaknjenj je bila stalno na delu. Ustanovila je 17 ženskih samostanov in Janezu od Križa pomagala ustanoviti 15 moških. Vsa zamaknjena, pa obenem vsa praktična. Oba sta ob tej reformi veliko pretrpela. S tem pa še bolj dozorela.

Njen vpliv ni ostal samo za samostanskimi zidovi. Segel je daleč čez meje Španije. Je ena tistih redkih svetnikov, ki so dali svoji dobi pečat.

Tudi današnji Cerkvi so potrebne mistične duše. In to Terezijinega kova, da znajo ločiti od lažne mistike, ki je bila tudi v njeni dobi na dnevnem redu, pravo združenje z Bogom v globokem notranjem življenju.

Samo akcija bo Cerkev osiromašila. Zato je razveseljiv pojav, da mnoge duše žele v samoto, v globino duhovnega življenja.