Vabljeni, da si pogledate slike in preberete razlago letošnjih jaslic, ki jih na Mirenskem Gradu vsako leto postavljajo prostovoljci Društva prostovoljcev VZD. Figurice za jaslice so delo kiparke in grafičarke Mihaele Žakelj Ogrin.

Božič kot povabilo na svatbo

Na prvo božično noč ni bilo nič tako, kot bi si človek lahko želel. Marija pa gleda globlje in se veseli. V veselju je nič ne ustavi. V zaupanju v Boga, je vedno priložnost za praznovanje. In prav v tej Marijini drži razumem božič kot eden tistih zgovornih trenutkov, ko se človek odzove na povabilo na svatbo, o kateri govori Jezus trideset let kasneje.

Pred nami so jaslice, ki predstavljajo odziv različnih ljudi na takšno povabilo. Kot v priliki, se mnogi tudi v jaslicah niso odzvali in prišli na svatbo, tisti, ki pa so prišli, so doživljali svatovsko veselje prve božične noči. Da bi se našli med njimi, razmišljamo ob jaslicah, kam nas vleče, kako živimo. Svatovsko dvorano vidimo v jaslicah v osrednjem delu. Na levi strani je reka in ob njej Janez Krstnik. Pot v svatovsko dvorano vodi skozi vodo očiščevanja, ob pobočju so ljudje, ki se vrtijo okrog sebe, svojega dela in ugodja. Z desne strani pa svatovsko dolino oz. dvorano zapira hribovje. Prehod vanjo je mogoč skozi ozka vrata. Tam preko je puščava, mestni blišč in bogata zemlja. V puščavi najdemo Adama in Evo, ki sta odklonila Boga; duhovnika in levita, ki častita tempelj in njegovo pomembnost in bogatina, ki se utaplja v obilnih pojedinah. Na robu puščave je pastir, ki poležava in se ne zmeni za nič; na drugem kraju pa so delavni in podjetni ljudje, ki zaradi poslov in načrtov nimajo časa za božjo svatbo. Svatovsko dvorano pa so napolnili preprosti pastirji in različni reveži:

• Čisto blizu svete družine je ubogi Lazar, ki mu pes liže rane,
• Tam poleg sta tudi starček Simeon in Ana, ki pričakujeta Odrešenika,
• V eni izmed votlin je cestninar, ki je prišel molit in mladenič, ki mu ni odveč slaviti Boga,
• V naslednji votlini je Samarijan, ki neguje pretepenega in Samarijanka, ki prinaša živo vodo, ki je je bila deležna,
• Na prostem se otroci grejejo ob ognju in otroško veselijo,
• Med ozkimi vrati, ki ločujejo dvorano od puščave praznega sveta, je izgubljeni sin v očetovem objemu,
• Z levega pobočja se spuščata dva pastirja, ki iščeta zvezdo, na nasprotni strani pa se z drevesa spušča Zahej, ki v globini čuti, da je novorojeno dete odgovor na njegova hrepenenja.

V vseh teh likih se gotovo lahko najdemo. Pomislimo, v čem so ljudje v dvorani, ki so se odločili za Boga, drugačni od tistih, ki so odklonili povabilo. Njihovo življenje se navzven ni dosti spremenilo, spremenil se je pogled nanj. Lazar ostaja v ranah, a ne obupuje; Simeon in Ana se starata, a živita v globoki veri in upanju; cestninar se bori s skušnjavami bogastva, a je v borbi bolj svoboden … Vprašanje današnje noči je, ali slišimo povabilo in se nanj odzovemo. Naj bo božič povabilo na svatbo življenja z Bogom, ki se rojeva v tem svetu in hodi z nami.