»V današnjem evangeljskem odlomku Jezus primerja generacijo svojega časa z vedno nezadovoljnimi otroki, ki se ne znajo igrati z zadovoljstvom; ki vedno zavrnejo povabilo drugih; če nekdo igra, ne plešejo; če pojejo žalostinko, ne jočejo; nič jim ni prav. Ti ljudje niso bili odprti za Božjo Besedo. Njihova zavrnitev ni bila namenjena sporočilu, temveč glasniku. Zavrnili so Janeza Krstnika, ki 'ni jedel in ni pil', in rekli, da je 'obsedenec'. Zavrnili pa so tudi Jezusa, za katerega so rekli, da je 'požrešnež, pijanec, prijatelj cestninarjev in grešnikov'. Vedno so imeli razlog, da so pridigarja kritizirali.
Ljudje tistega časa so se raje zatekli k religiji, ki je bila bolj izumetničena: v moralne predpise - kot tista skupina farizejev; v politični kompromis - kot saduceji; v družbeno revolucijo - kot zeloti; v gnostično duhovnost - kot eseni. Imeli so svoj dobro izdelan in spodoben sistem. Pridigar pa ne. Jezus jih je spomnil, da so njihovi očetje enako ravnali s preroki. Božje ljudstvo ima nekakšno alergijo na pridigarje Besede. Preroke je preganjalo in jih ubilo.
Te osebe, sodeč po njihovih besedah, sprejemajo resnico razodetja, toda pridigarja in pridiganja ne. Raje izberejo življenje, zaprto v njihove predpise, kompromise, v njihove revolucionarne načrte ali v njihovo od telesa ločeno duhovnost. Takšni so kristjani, ki so vedno nezadovoljni s tistim, kar rečejo pridigarji. So kristjani, ki so zaprti, ki so v kletki, so žalostni kristjani, niso svobodni. Zakaj je tako? Ker se bojijo svobode Svetega Duha, ki prihaja preko pridiganja. To je škandal pridiganja, o katerem je govoril sveti Pavel, škandal pridiganja, ki se konča v škandalu križa. Ogorčenje zbuja, da nam Bog govori preko ljudi z omejitvami, preko grešnih ljudi. To pohujšuje! Še bolj pa zbuja ogorčenje, da nam Bog govori in nas rešuje preko človeka, ki pravi, da je Božji Sin, a konča kot zločinec.
Ti žalostni kristjani ne verjamejo v Svetega Duha, ne verjamejo v tisto svobodo, ki prihaja iz pridiganja, ki te opominja, te uči, te tudi oklofuta. Prav svoboda je tisto, zaradi česar Cerkev raste. Ko gledam te otroke, ki se bojijo plesati, jokati, ki se bojijo vsega, ki v vsem zahtevajo gotovost, pomislim na te žalostne kristjane, ki pridigarje Resnice vedno kritizirajo, ker se bojijo odpreti vrata Svetemu Duhu. Molimo zanje! In molimo tudi za nas, da ne postanemo žalostni kristjani, ki Svetemu Duhu odrečejo svobodo, da prihaja k nam preko škandala pridiganja.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 13.12.2013)
Papež Frančišek med jutranjo mašo: Ne postanimo žalostni kristjani, ki imajo alergijo na pridigarje
Papež bavarskim romarjem: Jezus prinaša radost božanske luči, katere znamenje je božično drevo