»Razlog našega upanja je, da je Bog z nami. Jezusovo rojstvo je prazniku zaupanja in upanja, ki premaga vsako negotovost in pesimizem. Razlog našega upanja je to, da je Bog z nami in nam še zaupa. Bog pride, da bi prebival z ljudmi, izbere zemljo kot svoje bivališče, da bi bil skupaj s človekom in se pustil najti tam, kjer človek preživlja svoje dni v veselju in žalosti. Zato zemlja ni več samo solzna dolina, ampak je kraj, kjer je Bog sam postavil svoj šotor; je kraj srečanja Boga s človekom, kraj solidarnosti Boga z ljudmi.
Jezus je Bog z nami
Bog je hotel z nami deliti naše človeško stanje in je zato postal eno z nami v osebi Jezusa, ki je pravi človek in pravi Bog. A obstaja še nekaj bolj presenetljivega: Prisotnost Boga sredi človeštva se ni uresničila v idealnem, idiličnem svetu, ampak v tem realnem svetu, zaznamovanem z mnogimi dobrimi in slabimi stvarmi, s spori, hudobijo, revščino, objestnosti in vojnami. Izbral je, da bo našo zgodovino živel takšno kot je, z vso težo njenih omejitev in tragedij. Tako je na nepremagljiv način pokazal svojo usmiljeno nagnjenost, polno ljubezni do človeških bitij. On je Bog z nami. Skupaj izpovejmo to resnico: Jezus je Bog z nami! Od vedno in za vedno je z nami v trpljenju in bolečinah sveta. Jezusovo rojstvo je izraz, da je Bog enkrat za vselej stopil na stran človeka, da bi nas rešil, nas dvignil iz prahu naše bede, naših težav in naših grehov.
Jezusovo rojstvo pomeni, da smo neizmerno ljubljeni od Boga
Od tu prihaja velik dar betlehemskega Otroka: duhovna energija, ki nam pomaga, da ne podležemo pod našim naporom, obupom, žalostjo, kajti obstaja energija, ki ogreva in spreminja srce. Jezusovo rojstvo nam prinaša lepo novico, da smo namreč neizmerno in posamično ljubljeni od Boga. To ljubezen, ne le da nam jo daje spoznavati, ampak nam jo poklanja, nam jo sporoča.
Postati majhni z majhnimi in revni z revnimi
Dva poudarka izhajata iz premišljevanja vesele skrivnosti Božjega Sina, rojenega za nas. Prvi poudarek nam govori o tem, da se Bog ob božiču ne razodeva kot nekdo, ki je visoko in gospodari nad vesoljem. Razodeva sem nam kot Tisti, ki se poniža in sestopi na zemljo, majhen in reven. Da bi bili podobni njemu, se torej ne smemo postavljati nad druge, ampak se ponižati, služiti, postati majhni z majhnimi in revni z revnimi, da se ti naši bratje in sestre ne bodo nikoli čutili sami. Drugi poudarek pa je naslednji: Če se je Bog po Jezusu povezal s človekom tako, da je postal eden od nas, pomeni, da karkoli smo storili bratu in sestri, smo to storili Njemu. Na to nas je spomnil sam Jezus: kdor je nahranil, sprejel, obiskal, ljubil enega od najmanjših in najrevnejših med ljudmi, je to storil Božjemu Sinu.
Na obličju bližnjega prepoznati podobo učlovečenega Božjega Sina
Izročimo se materinskemu posredovanju Marije, Jezusove in naše matere, naj nam pomaga ob tem svetem božiču, da bomo na obličju bližnjega, predvsem najšibkejših in najbolj izključenih oseb, prepoznali podobo učlovečenega Božjega Sina.« (Papež Frančišek med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, 18.12.2013)