Nekrvavo mučeništvo.

Morda je to tvoja karizma. In karizmo moramo sprejeti kot božji dar. Biti izsušena pot, kjer ugasne svetlo čustvo, kjer zamre zanos srca, kjer še blaga misel ne more vzkliti – to je vsekakor nekrvavo mučeništvo. Ne obožuj svojega trpljenja! Potrpi! Počakaj! In naprej! Ravno prazno prgišče more napolniti Bog. Treba je zares občudovati močne duše, ki so desetletja živele tako življenje. Mi smo preveč občutljivi. Preveč nestrpni. Saj vendar Bog ve za vse. Potrpimo tudi z njim. Božji koledar je malo drugačen kot naš. A je božji! Kaj ni pred nami cela večnost?