»Vsaka krščanska skupnost bi morala primerjati svoje življenje z življenjem prve Cerkve ter preverjati, kako živi notranjo ubranost, kako pričuje o Kristusovem vstajenju in kako pomaga ubogim. Prva krščanska skupnost je ikona s tremi potezami, tremi lastnostmi: bila je zmožna notranje sloge, navzven je pričevala za Kristusa in ni dovolila, da bi kdo od njenih članov trpel zaradi revščine. Rojstvo od zgoraj, iz Duha, daje življenje. Prvo jedro novih kristjanov, ko se še niso imenovali kristjani - ta skupnost je 'imela eno samo srce in eno samo dušo'. Bila je skupnost miru. To pomeni, da v tej skupnosti ni bilo prostora za govoričenje, za zavist, za obrekovanje. Bila je skupnost miru in odpuščanja, ljubezen je vse prekrila. Da bi na ta način lahko opredelili krščansko skupnost, se moramo vprašati, kakšna je drža kristjanov. So krotki? So ponižni? Ali so med njimi prepiri zaradi oblasti? Prepiri iz ljubosumnosti? Je med njimi obrekovanje? Če je, potem niso na poti Jezusa Kristusa. Hudič si vedno prizadeva, da bi nas ločil. Je oče ločevanja.

To sicer ne pomeni, da v prvi krščanski skupnosti ni bilo težav. Spomnimo se na notranje boje, spore glede nauka, boje za oblast. Vdove, ki so se pritoževale, da zanje nihče ne skrbi, tako da so apostoli morali postaviti diakone. Pa vendar je tisti močan trenutek na začetku za vedno zaznamoval bistvo skupnosti, ki se je rodila iz Duha. Bila je to skupnost sloge in bila je skupnost pričevalcev vere. Z njo primerjajmo današnjo skupnost: Je skupnost, ki pričuje o vstajenju Jezusa Kristusa? Ta župnija, ta skupnost, ta škofija zares veruje, da je Jezus Kristus vstal? Ali pa pravi: 'Ja, vstal je, ampak tam nekje.' Veruje pa samo 'tu'. Pričevati, da je Jezus živ, da je med nami - na ta način lahko preverimo, kako je z neko skupnostjo.

Tretji vidik, s pomočjo katerega lahko preverimo krščansko skupnost pa so ubogi. In sicer prvič: Kakšna je tvoja drža ali drža te skupnosti do ubogih? In Drugič: Je ta skupnost uboga? Je uboga v srcu, uboga v duhu? Ali pa svoje zaupanje postavlja v bogastvo, moč? Sloga, pričevanje, uboštvo in skrb za uboge! To je Jezus hotel razložiti Nikodemu, namreč kaj pomeni roditi se od zgoraj. Kajti edini, ki to lahko naredi, je Sveti Duh. To je delo Duha. Duh je tisti, ki naredi Cerkev. Duh oblikuje edinost, spodbuja k pričevanju. Duh te naredi ubogega, kajti On je bogastvo in On je tisti, ki te spodbuja, da poskrbiš za uboge. Naj nam Sveti Duh pomaga, da bomo hodili po tej poti prerojenih v moči krsta! (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 29.4.2014)

Frančišek med jutranjo mašo v Domu sv. Marte: Sloga, pričevanje, revščina in skrb za revne