»Danes obhajamo slovesni praznik Svete Trojice, ki nam daje v zrenje ter češčenje božansko življenje Očeta, Sina in Svetega Duha, torej življenje popolnega občestva in ljubezni, začetek in cilj vesolja in vsake stvari: Boga. V Trojici vidimo tudi vzorec Cerkve, v katero smo bili poklicani, da bi ljubili, kakor nas je Kristus ljubil. Ljubezen je tisto konkretno znamenje, ki razodeva vero v Boga Očeta, Sina in Svetega Duha. Ljubezen je prepoznavno znamenje kristjana, kakor nam je Jezus rekel: 'Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste imeli ljubezen med seboj' (Jn 13,35) Protislovje temu je pomisliti na kristjane, ki se sovražijo. To je protislovje. Ravno to hoče hudič, da bi se sovražili, saj on vedno seje ljuljko sovraštva. On ne pozna ljubezni. Ljubezen je od Boga.
Vsi smo poklicani pričevati in oznanjati sporočilo, da je 'Bog ljubezen', ter da ni daleč ali neobčutljiv za človeško življenje. On nam je blizu, vedno je ob nas, hodi z nami, ter deli z nami naše veselje in bolečino, naše upanje in naš napor. Tako zelo in do takšne mere nas ljubi, da je postal človek. Na svet je prišel, ne zato, da bi ga obsodil, temveč da bi se svet po Jezusu rešil (prim. Jn 3,17-17). To je v Jezusu Božja ljubezen. To ljubezen je tako težko razumeti, vendar jo čutimo, ko se približamo Jezusu. On nam vedno odpušča, On nas vedno čaka, On nas tako zelo ljubi. In ta Jezusova ljubezen, ki jo mi čutimo, je Božja ljubezen.
Sveti Duh, dar Vstalega Jezusa, nam posreduje božansko življenje in nam s tem omogoča vstopiti v dinamiko Trojice, ki je dinamika ljubezni, občestva, medsebojnega služenja in podelitve. Oseba, ki ljubi druge iz veselja, ker ljubi, je odsev Svete Trojice. Družina, v kateri se ljubijo in si medsebojno pomagajo, je odsev Svete Trojice. Župnija, v kateri se imajo radi in si med seboj podeljujejo duhovne in materialne dobrine, je odsev Svete Trojice.
Prava ljubezen je brez omejitev, vednar se zna omejiti, da bi šla drugemu naproti in hkrati spoštovala svobodo drugega. Vsako nedeljo gremo k maši in skupaj obhajamo evharistijo, ki je kot 'goreč grm', v kateri prebiva in se daje Sveta Trojica. Iz tega razloga je Cerkev postavila praznik Rešnjega Telesa in Krvi po prazniku Svete Trojice. V četrtek bomo po rimskem izročilu obhajali sveto mašo pri sv. Janezu v Lateranu in zatem oblikovali procesijo z Najsvetejšim. Rimljane in romarje vabim k udeležbi, da tako izrazimo našo željo, da smo ljudstvo, 'zbrano v enosti Očeta in Sina in Svetega Duha' (sv. Ciprijan). Vse vas pričakujem v četrtek ob 19 uri pri maši in zatem pri Telovski procesiji.
Devica Marija, popolna stvaritev Svete Trojice, pomagaj nam, da bo vse naše življenje preko majhnih dejanj in pomembnih odločitev, hvalna pesem Bogu, ki je Ljubezen.”
**************
»Z živo zaskbljenostjo spremljam dogodke zadnjih dni v Iraku. Vse vas vabim, da se mi pridružite v molitvi za dragi iraški narod, predvsem za žrtve in za tiste, ki najbolj trpijo zaradi povečanega nasilja, še posebej za številne osebe, med njimi številne kristjane, ki so morali zapustiti svoje domove. Vsemu ljudstvu želim varnost in mir ter prihodnost v spravi in pravičnosti, ko bodo lahko vsi iračani, katere koli verske pripadnosti, skupaj ustvarjali njihovo domovino in s tem dali zgled sobivanja. Skupaj molimo k Mariji za iraški narod. Zdrava Marija...« (Papež Frančišek pri molitvi Angelovega češčenja na Trgu sv. Petra, 15.6.2014)
»’Misericordia’, ki pomeni ‘miseris cor dare’, ‘nesrečnikom srce dati’, tistim, ki so v stiski, ki trpijo. To je storil tudi Jezus: na stežaj je odprl svoje srce za človeško nesrečo. E evangelij je poln prizorov, ki govorijo o Jezusovem usmiljenju, zastonjskosti njegove ljubezni do trpečih in slabotnih. V evangeljskih pripovedih lahko vidimo bližino, dobroto in nežnost, s katerimi je Jezus pristopal k trpečim in jih tolažil, jim dajal olajšanje in jih pogosto ozdravljal. Po zgledu našega učitelja smo tudi mi poklicani, da postanemo bližnji, da delimo življenjske razmere oseb, ki jih srečamo. Naše besede, dejanja in drže morajo izražati solidarnost, pripravljenost, da nam bolečina drugih ne ostane tuja. In to z bratsko toplino in brez zapadanja v določene oblike paternalizma.« (Papež Frančišek na Trgu sv. Petra, 14.6.2014)
V središču poslanice papeža Frančiška za 88. svetovni misijonski dan je veselje