»V berilu iz Prve knjige kraljev se nadaljuje zgodba o žalostnem Nabotovem koncu. Kot smo slišali včeraj, je kralj Ahab želel kupiti Nabotov vinograd, a ta ni hotel prodati dediščine svojih očetov. Kraljica Jezabela je zato Nabota z lažnimi pričami privedla pred sodišče, kjer je bil obsojen in zatem ubit.

Za pokvarjene osebe obstaja samo en izhod, in to je, da prosijo odpuščanje, sicer bodo naletele na Božje prekletstvo. Prerok Elija pravi, da se je pokvarjeni Ahab prodal. Nehal je biti oseba, postal je trgovsko blago. Ko oseba stopi na pot pokvarjenosti, pretrga življenje, začne izkoriščati, proda sama sebe; je trgovsko blago. O treh vrstah pokvarjenih oseb sem spregovoril v včerajšnji homiliji: pokvarjeni politik, pokvarjeni podjetnik in pokvarjeni duhovnik. Vsi trije škodujejo nedolžnim in revnim osebam. In reveži, zato ker so revni, pokvarjencem plačujejo praznovanja. Vse gre na njihov račun. Gospod pa jasno pravi, kaj bo storil s pokvarjenimi ljudmi: 'Spravil bom nesrečo nadte; pometel bom s tabo in iztrebil iz Ahabovega rodu vse moške, sužnje in svobodne v Izraelu.'

Pokvarjenec razdraži Boga, in ljudstvo vodi v greh. Jezus je jasno rekel, da je za tistega, ki drugega pohujša, bolje, da se vrže v morje. Pokvarjenec pohujšuje družbo, pohujšuje Božje ljudstvo. Gospod torej napove kazen za pokvarjence, kajti pohujšujejo druge, izkoriščajo tiste, ki se ne morejo braniti, zasužnjujejo.  'Požrle te bodo ptice pod nebom', beremo v berilu. Pokvarjenec se proda, da bi delal hudo, a sam se tega ne zaveda. Misli, da se je prodal, da bo imel več denarja, več moči. V resnici pa se proda, da bi delal hudo, da bi ubijal. Zaustavimo se, ko za nekoga pravimo, da je pokvarjen. Ali imamo dokaze? Kajti reči za neko osebo, da je pokvarjena, pomeni reči, da je obsojena, da jo bo Gospod pregnal.

Pokvarjenci so izdajalci, a so še več; po definiciji je pokvarjenec nekdo, ki krade, ki ubija. Kaj čaka pokvarjence? Božje prekletstvo, ker so izkoristili nedolžne, tiste, ki se ne morejo braniti, in to so naredili v belih oblačilih, od daleč, ne da bi si 'umazali roke'. 

A za pokvarjence obstaja tudi izhod: 'Ko je Ahab slišal te besede, si je pretrgal oblačila, si nadel na život raševino in se postil, spal v raševini in hodil potrt.' Začel je delati pokoro. Za pokvarjene politike, podjetnike, duhovnike je izhod ravno v tem: da prosijo odpuščanja. Gospodu je namreč to všeč. Gospod odpušča! A odpušča, ko pokvarjenci storijo to, kar je storil Zahej: 'Kradel sem, Gospod. Štirikratno bom povrnil, kar se ukradel.'

Ko slišimo, da je nekdo storil kaj slabega, pokvarjenega, smo kot kristjani dolžni prositi zanje odpuščanja, da bi jim Gospod podelil milost kesanja, da ne bi umrli s pokvarjenim srcem. Treba je torej obsoditi pokvarjenost, prositi za milost, da se ne bi pokvarili, in tudi moliti za spreobrnjenje pokvarjenih oseb.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 17.6.2014)

Papež med jutranjo homilijo ponovno o pokvarjenosti: Edina pot iz pokvarjenosti je kesanje