Večni pubertetniki ali prezgodnji starci.

Pozabili so, da znanje ni poglavitno, kakor je koristno in potrebno. Na življenje se je treba pripraviti. A najbolj potrebno je: klesati svojo osebnost. To pa tudi pri štiridesetih in petdesetih ne gre brez »mladostnega« navdušenja. Zato večina obnemore. Je pač najtežja umetnost: ne šport, študij, poklic, donosna kariera – najtežja umetnost je samovzgoja. Prav na tej najtežji avanturi odpove mnogo ljudi. Kajti treba je graditi nenehoma. Ni počitnic, ni prostih dni. Dan na dan, potezo za potezo, tisoč udarcev, tisoč zarez. Ne enkratni veličastni zamahi, drobno delo – to vodi do zgrajene osebnosti. In če tega ne storim, ostanem nedorasel, nedozorel – večni otrok. Imeti moraš pogum za umiranje, če hočeš dorasti v moža. Seveda ta težaški opravek ne gre brez milosti.