Moj jaz na oddihu. Tudi počitnic smo potrebni.

»Umaknite se na samoten kraj in se malo odpočijte,« tako je svojim učencem naročil Kristus. Počitnice so za delovne ljudi – ne za lenuhe. Da si spet osvežimo svoje moči za poklicno delo, so počitnice prav tako potrebne kot duhovne vaje za osvežitev duhovnega življenja. Pretrgati je treba enoličnost vsakodnevnega življenja, spremeniti okolje, delo. Niso pa počitnice družabni ali fizični napor, da je po preživetih počitnicah človek potreben počitka od počitnic. Prav preživete počitnice so blagoslov. Če imamo dober namen, so prav tako proslava Boga. Isto je s športom: krepiti mora telo, utrjevati voljo, plemenititi duha, vzgajati v bratstvu. Kako zmaličen je danes svetovni šport. Sebi namen in človeku neštetokrat v pogubo. Predvsem moram vedeti, da nikdar ne more na počitnice moj odnos do Boga. In do ljudi tudi ne.

Vedeti pa mora vsak sam zase, kako se res odpočije. Poglavitno je, da doseže cilj: iz počitnic moram priti veder, okrepljen za svoje redno delo, pa tudi bolj božji.