»Jezus v današnjem evangeliju sprašuje farizeje ali je dovoljeno ozdravljati v soboto ali ne, pa mu niso odgovorili. Tedaj je prijel bolnika za roko in ga ozdravil. Farizeji so, postavljeni pred to resnico, molčali, potem pa so ga obrekovali… in iskali, kako bi ga ujeli v past. Jezus je takšne ljudi grajal, saj so bili tako navezani na postavo, da so pozabili na pravičnost ter so celo odrekali pomoč ostarelim staršem in to opravičevali s tem, da so vse dali templju v dar. Toda, kaj je pomembnejše, četrta zapoved ali tempelj?

Ta pot življenja, navezanega na postavo, jih je vodila proč od ljubezni in pravičnosti. Skrbeli so za postavo, zanemarjali pa pravičnost. Skrbeli so za postavo, zanemarjali pa ljubezen. Bili so zgled, bili so zgled. Jezus pa je za takšne ljudi imel eno samo besedo: hinavci. 'Po eni strani greste po vsem svetu iskat privržence, jih iščete. In potem? Zaprete vrata.' To so ljudje zapiranja, ljudje, ki so bili tako navezani na postavo - na črko postave, ne na postavo, ker postava je ljubezen, torej na črko postave, da so vedno zapirali vrata upanja, ljubezni, odrešenja… To so ljudje, ki so znali samo zapirati.

Pot zvestobe postavi, da se ne zanemari pravičnost in se ne zanemari ljubezen, je v nasprotni smeri in sicer od ljubezni do popolnosti, od ljubezni do razločevanja, od ljubezni do postave.

Jezus nas uči pot, ki je popolnoma nasprotna poti učiteljev postave. In ta pot, od ljubezni do pravičnosti, vodi k Bogu. Nasprotno pa tista druga pot navezanosti na postavo, na črko postave, vodi v zaprtost, v sebičnost. Pot, ki vodi od ljubezni do spoznanja in razločevanja, do polne izpolnitve, vodi v svetost, v zveličanje, v srečanje z Jezusom. Nasprotno pa ona pot vodi v sebičnost, v ošabnost, v to da se imamo za pravične, v navidezno svetost. Takšnim ljudem Jezus pravi: Ugaja vam kazati se pred množico kot ljudje molitve, posta… Kazati se! Zaradi tega je Jezus rekel množici: 'Delajte to, kar pravijo in ne tega, kar delajo.' Dve poti sta to.

Iz majhnih Jezusovih dejanj lahko razumemo pot ljubezni do polnega spoznanja in do razločevanja. Jezus nas prime za roko ter nas ozdravi. Jezus se približa. Bližina je zagotovilo, da hodimo po pravi poti. Bližina je namreč pot, ki jo je Bog izbral, da bi nas odrešil. Meso, torej Božje meso, je znamenje, Božje meso je znamenje resnične pravičnosti. Bog je postal človek, kot eden izmed nas in mi moramo postati kot drugi, kot pomoči potrebni, kot tisti, ki potrebujejo našo pomoč. Jezusovo meso je most, ki nas približa Bogu in ne črka postave, ne. Postava je bila dopolnjena v Kristusovem mesu, saj je meso, ki zna trpeti, ki je dalo življenje za nas. Naj nam ti zgledi, naj nam ta zgled Jezusove bližine, od ljubezni do modrosti postave, pomagajo, da nikoli ne zdrsnemo v hinavščino, nikoli. Zelo grdo je, če je kristjan hinavec. Zelo grdo. Naj nas Gospod reši tega!« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 31.10.2014)

Papež Frančišek med jutranjo homilijo: Ljubezen in ne navezanost na črko postave, odpre vrata upanja ter zveličanja