»Bodimo pozorni, da ne postanemo mlačni, lagodni, navidezni kristjani. Kristjani morajo vedno odgovoriti na Jezusov klic k spreobrnjenju, sicer niso samo grešniki, ampak postanejo tudi pokvarjenci. Spreobrniti se, pa je milost, je 'obisk Boga'.

Gospod je od kristjanov v Laodikeji zahteval, naj se spreobrnejo, saj so zapadli v mlačnost. Živeli so 'duhovnost udobja'. Niso hoteli, da bi jih kdorkoli motil s čudnimi stvarmi. Kdor živi na takšen način, misli, da mu ne manjka nič. Vsako nedeljo gre k maši, občasno moli, počuti se dobro, bogato, meni, da je v Božji milosti. Ničesar več ne potrebuje. Tako duševno stanje je grešno stanje: Duhovna udobnost je eno od grešnih stanj. Gospod pri takih ljudeh ne pazi na besede. Reče jim: 'Ker si mlačen, sem pred tem, da te izpljunem iz svojih ust.' Vseeno pa jim svetuje, naj se 'oblečejo', kajti lagodni kristjani so 'goli'.

Potem je tu še klic, namenjen tistim kristjanom, ki živijo v navideznosti. To so tisti, ki menijo, da so živi, a so mrtvi. Gospod od njih zahteva, naj bodo čuječi in tudi njih kliče k spreobrnjenju. Sem tudi jaz med kristjani navideznosti? Sem živ v notranjosti? Živim duhovno življenje? Slišim Svetega Duha, poslušam Svetega Duha, grem naprej …? Kadar se navzven vse zdi dobro, ni ničesar, kar bi si lahko očital. imam lepo družino, ljudje me ne obrekujejo, vse imam, kar potrebujem, poročil sem se cerkveno, sem miren. Vse to je navideznost! To so kristjani navideznosti, ki so mrtvi. Nasprotno pa je potrebno poiskati nekaj živega v notranjosti, se tega spominjati, bdeti in tako okrepiti le-to na način, da bo lahko šlo naprej. Spreobrniti se: od navideznosti k resničnosti; od mlačnosti h gorečnosti.

Zatem je tu še tretji klic. To je tisti, ki je bil namenjen Zaheju, višjemu cestninarju in bogatašu, oziroma 'pokvarjencu'. Bil je tak kot mnogi voditelji, ki jih poznamo tudi danes. Namesto da bi služili ljudstvu, ga izkoriščajo, da služijo sami sebi. Zahej ni bil ne mlačen in ne mrtev. Bil je v stanju 'gnitja', bil je zares pokvarjen. Toda v sebi je nekaj zaslišal: ta zdravitelj, ta prerok, za katerega pravijo, da lepo govori – rad bi ga videl, iz radovednosti. Sveti Duh je prebrisan. Zasejal je seme radovednosti. Zahej se je tako celo nekoliko osmešil, da bi le videl Jezusa. Četudi je bil med pomembnimi voditelji, je splezal na drevo, da bi lahko gledal sprevod. Ni ga bilo sram. Želel je le videti Jezusa, v njem pa je v tem deloval Sveti Duh. Nato je v njegovo srce vstopila Božja Beseda in skupaj z njo veselje.

Lagodni kristjani in kristjani navideznosti so pozabili, kaj je veselje. Zahej, ki je bil pokvarjen, pa je to veselje prejel takoj, ko se je njegovo srce spremenilo in spreobrnilo. Med drugim je obljubil, da bo četverno povrnil vsem, ki jih je prevaral. Ko spreobrnjenje doseže denarnico, je zanesljivo. Kristjani srca in kristjani duše so vsi. Le malo pa je kristjanov denarnice. Spreobrnjenje v Zahejevem primeru je prišlo v resničnem pomenu besede. Tisti, ki so ob tem godrnjali, da je Jezus vstopil v hišo grešnika, da se je umazal in izgubil čistost, so tisti, ki sami niso hoteli sprejeti spreobrnjenja.

To so trije klici k spreobrnjenju. Jezus se je z njimi obrnil na mlačne, na kristjane udobnosti, na kristjane navideznosti, na tiste, ki se imajo za bogate, a so revni in mrtvi. Božja Beseda je zmožna spremeniti vse. Nimamo pa vedno poguma, da bi v Božjo Besedo verjeli, da bi sprejeli tisto Besedo, ki ozdravi v notranjosti. Cerkev želi, da v zadnjih tednih liturgičnega leta, katere živimo sedaj, zelo resno premislimo o našem spreobrnjenju. In sicer z namenom, da bi lahko šli naprej po poti našega krščanskega življenja. Zato nas spodbuja, da se spominjamo Božje Besede, da jo varujemo, da bdimo in jo poslušamo. Tako bomo začeli novo življenje - spreobrnjeno.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 18.11.2014)

Papež Frančišek med jutranjo homilijo spregovoril o spreobrnjenju