Marta, hvala za tvoj prispevek v tem jutru 1. adventne nedelje, ki je vtisnil prazničen pečat (vsaj zame) v začetek predbožičnega časa. Sem vesela in mi veliko pomeni, da svoja občutja deliš z vsemi nami.

Danes, ko bomo prižgali 1. adventno svečko, se tudi sama pridružujem Anselmovi želji "... da bi si v tem adventnem času upali začeti na novo in bi nas ob tem spremljal Božji blagoslov."

 Dolores, ko odkrivam lepe stvari, rada to delim z drugimi.  Vesela sem, da te je  praznično "zapečatilo".

Danes iz Božične knjige ponujam razmišljanje o Sveti Barbari.

Dobri Bog, na praznik sv. Barbare v vodo postavljamo češnjeve vejice, da se na božič razcvetijo. Tako je sveta Barbara za nas znamenje upanja, da sredi hladu našega življenja tvoja ljubezen vse v nas greje in požene v cvet.

Blagoslavljaj ta dan, da bomo v podobi svete Barbare zaslutili skrivnost lastnega življenja. Življenjska sila Svetega Duha naj nas prežari, da se bo vse v nas razcvetelo in bomo postali izvir življenja za druge.

Na praznik sv. Barbare nam podari upanje, da bo ta svet tudi po nas svetlejši in bolj žareč, da bomo tudi mi tako kot ona v človeške zapore prinašali upanje in zaupanje. 

P:S: Ob tem zapisu se mi prebuja spomin na naše spomladansko romanje, ko smo obiskali cerkev sv. Barbare v Avstriji.

Vsem Barbaram želim veliko božjega blagoslova.

 Božična kniga Anselm Grun

Sveti Miklavž

Usmiljeni Bog, podaril si nam sv. Miklavža z očetovskimi potezami. Njegov žar sega preko stoletij, tako da otroci še danes pričakujejo njegov prihod, ko jim prinaša darove.

Po  svetem Miklavžu nas spominjaj, da so v vsakem od nas tudi očetovske poteze: kot bi bil v nas nekdo, ki druge hrabri in zanje skrbi, da lahko živijo lastno življenje- nekdo, na kogar se lahko naslonijo in preko njega izkusijo varnost in trdno oporo. Napolnjuj nas z s svojim očetovskim Duhom, da bomo tudi mi izžarevali dobroto sv. Miklavža, da se bodo ljudje čutili obdarjene tudi po nas, že samo z našo navzočnostjo.

Daj, da god sv. Miklavža praznujemo kot podobo tvoje dobrotljive skrbi za nas, ki nas usposablja, da drug za drugega očetovsko in materinsko skrbimo.

P. S. Miklavž me je letos prosil, naj obdarim prijatelje s "vstopnicami" za družinski večer na Mirenskem gradu.

»… kot bi bil v nas nekdo, ki druge hrabri in zanje skrbi, da lahko živijo lastno življenje- nekdo, na kogar se lahko naslonijo in preko njega izkusijo varnost in trdno oporo.«

Kako lepo, Marta! Hvala za te spodbude!

Danes se mi je zgodilo nekaj, česar nikoli ne bi pričakovala. Dopoldan me je poklicala mlada žena in me prosila za nenavadno uslugo; da bi namreč Miklavžu posodila svoje srce, svojo roko in delček časa in v njegovem (Miklavževem) imenu napisala pismo njenemu možu. Še zdaj ne vem, kako, da sem kar obljubila… Ko je prišla po kosilu pismo iskat, je jokala od ganjenosti, meni pa še zdaj stopijo solze v oči od strmenja nad Božjo iznajdljivostjo, da nam pokaže, kako se z deljenjem dobrota in z njo sreča množi…

Vsem želim lep in družinsko topel Miklavžev večer! 

 Sestra Slavica, hvala za vašo zgodbo. Ja, človek nad ljubeznijo strmi. Pri njej matematika odpove. Ona se z deljenjem množi in se ne zmanjšuje. Naj nas Miklavževi darovi , posebno tisti, ki se ne dajo kupiti z denarjem grejejo in prebujajo v nas ljubezen.

Anselm Grun : Božična knjiga

K molitvi Oče naš

Kristjani vsak dan molimo Oče naš. Včasih se kdo jezi zaradi posameznih prošenj, ki jih ne razume, drugemu besede zvenijo prazno in tuje.

Vendar ne smemo pozabiti, da je ta molitev številne kristjane utrdila v njihovi veri in so po njej stopili v duh Jezusa Kristusa, ki nas je naučil moliti s temi besedami. Ko danes izgovarjamo Gospodovo molitev, ne molimo samo skupaj z Jezusom, pač pa smo navzoči pri izkušnji vere vseh kristjanov, ki so živeli pred nami in so po moči te molitve dosegli cilj, Gospodovo veličastvo.

Medtem ko živeči  očenaš molimo kot tisti, ki verujemo in upamo, pa pokojni to molitev molijo kot tisti, ki so navzoči. Tako besede molitve naš pogled usmerjajo v izpolnitev, ko se bodo izgovorjene prošnje za vedno uresničile. V nebesih bo Božje ime vedno posvečeno in Njegovo kraljestvo bo dokončno prišlo.

Anselm Grun 

Sledi svojemu hrepenenju

Advent je čas, v katerem se zavemo svojih hrepenenj.Hrepenenje širi obzorje duha. A tudi boli. Zato ga mnogi potlačujejo.

Potlačeno hrepenenje pa vodi v zasvojenost (zasvojenost s priznanji, z uspehom, odnosi, z...)

V nas živi nepogasljiva želja po ljubezni, ki je nihče ne more ugasniti. Zaslutimo, da naše najgloblje hrepenenje lahko izpolni le Bog.

Hrepenenje se poraja iz globine. Vendar nam povzroča tudi bolečino.

V adventnem času večkrat sedimo pred prižgano svečo in v tišini preprosto prisluhnimo sebi. Kakšno hrepenenje se v nas prebuja? Smo zadovoljni s svojim življenjem? Morda čutimo, da nas srce vleče drugam? Je to hrepenenje po ljubezni, po varnosti, po materinskem objemu, ki bi mu se preprosto prepustili? Je to hrepenenje po brezpogojni sprejetosti? Ali je to hrepenenje po resničnem življenju, po živosti,  domišljiji, navdihu, ustvarjalnosti? Sledimo svojemu hrepenenju do konca.

Predstavljavljajmo si, da je v nas hrepenenje, ki presega ta svet, in z mesta, kjer stojimo, sega v Boga. Zaradi našega hrepenenja je v nas nekaj onostranskega, nekaj nad čimer ta svet nima moči in zaradi česar presegamo ta svet. Tam pričakovanja okolice niso več pomembna. Tam, kjer hrepenimo po Bogu, tam smo svobodni, tam ubežimo svojemu urniku, svojim številnim zadolžitvam. Čutimo, da smo nekdo, ki stremi k Bogu, nekdo, v komer sam Bog želi prebivati.

 Čakanje na Božji prihod 

Advent je čas, ko čakamo, da Bog pride v naše srce. In v svoji notranjosti dobro vemo: ko bo prišel Bog, bo vse v redu. Vendar hkrati slutimo, da sploh nismo tako odprti za ta Božji prihod, da Bogu morda dovolimo le v del našega srca, ker smo še preveč zaposleni sami s seboj. Odprimo svoje srce in skušajmo z vsakim njegovim utripom čakati na Božji prihod.

In zaupajmo, da bo Božji prihod izpolnil naša pričakovanja, vendar le za trenutek, le za čas, ko smo eno z navzočim Bogom. Nato bomo Boga znova občutili kot odsotnega in znova hrepeneli po tem, da bo nekoč za vedno prišel k nam in bomo za vedno eno z njim.

Želim vas povabiti k vaji. Predstavljajte si, da greste na pomemben sestanek in da se znajdete na zastoju na avtocesti. Kolona se sploh ne premika. Ne veste, kako dolgo boste stali na njej.  Lahko se jezite in razburjate. Svoje čakanje pa lahko spremenite v molitev. Lahko ga vidite kot prispodobo za svoje življenje.

Predate se Bogu in mu podarite svojo neučakanost. In naenkrat se umirite ter začutite, da vas Bog varuje. On je varuh vašega življenja. Vse bo dobro povezal. Osvobodite se pritiska, da bi morali izpolnjevati pričakovanja drugih.

 Anselm Grun

To vajo, k kateri nas je povabil Anselm Grun, bi bilo potrebno vaditi v bližajočih predprazničnih dneh, ko bo vse hitelo po predprazničnih nakupih. Zavedati bi se morali, da niso važne polne vrečke, ki jih prinašamo iz nakupovalnih centrov, polni hladilniki hrane...., temveč naše duše, očiščene in umirjene, pripravljene na Njegov prihod. Naj se Božje dete razveseli jaslic v katerih ga bomo sprejeli!

 Božje rojstvo v srcu

Evangelist Luka nam v čudovitih zgodbah pripoveduje o skrivnostih Jezusovega rojstva. Teh zgodb ne moremo razumeti samo kot opis zgodovine izpred dva tisoč let, pač pa tudi kot oris današnjega Božjega rojstva v nas. 

In kaj pomeni Božje rojstvo?

O Božjem rojstvu v sebi lahko govorimo le v podobah. Ob našem rojstvu je Bog nad nami izrekel prabesedo, nekakšno geslo, ki velja samo za nas. Vendar so se tekom našega življenja čez to besedo nabrale druge besede, kot so:" Nisem v redu. Z mano nihče ne zdrži. Vse mi gre narobe."

Kot Marija moramo tudi mi Božji besedi dopustiti, da prodre v nas  in nas privede v stik s prabesedo, ki jo je nad nami izrekel Bog, da jo bomo na tem svetu lahko izrazili.

Bog si je ustvaril sliko o vsakem izmed nas, vendar so to sliko zameglile druge slike, npr. slike pričakovanj, ki so jih do nas gojili naši starši, slike o lastni veličini ali samorazvrednotenju. 

Božje rojstvo pomeni, da pridemo v stik s to izvirno, nepotvorjeno, jasno Božjo sliko v nas.

Pri svetem obhajilu prejmemo utelešeno Božjo besedo. Če jo sprejmemo z zavedanjem, nas bo privedla v stik z nepotvorjeno, čisto Božjo podobo v nas.Tedaj bomo kot Marija v ta svet izžarevali nekaj Božjega sijaja in njegove nežne ljubezni ter tako postali blagoslov za mnoge. ( Anselm Grun)

P:S:

Ko to pišem in razmišljam, se mi zdi izredno težko in pojavi se misel, naj pustim vse, saj ne bom dosegla cilja. Pa se spomnim prejšnje nedelje in pridige gospoda Petra, ko je govoril, da ni potrebno, da smo popolni, da smo na poti. In podajam se na pot.

Vesel Božič! Marta

Hvala gospa Marta za voščilo in sodelovanje. Najbrž smo vsi v strahu, da nismo dovolj dobri, pa vendar Bog zaupa v nas. Vsem želim, da bi z Marijino držo lahko pripravljali pot Gospodu in mu verjeli, da resnično želi delovati v nas in po nas.

Mirne zadnje dni priprave na Jezusovo rojstvo in veliko notranjega veselja ob ponovnem srečanju z Njim!

peter

 Pa smo zakorakali v leto 2015. V novo leto vstopam tudi z Božično knjigo.

Anselm Grun pravi: Bog je z nami.

Bog je s teboj, tudi ko ne misliš Nanj.

Bog je s teboj, ko se čutiš zapuščenega.

Bog je s teboj tudi, ko se odvrneš od Njega.

Bog je s teboj, ko veselo korakaš po svoji poti.

In On je s teboj, ko si žalosten.

Če božjo (od)rešujočo in ljubečo bližino vzameš zares , če jo izkusiš, se bo novo leto zate resnično spremenilo v leto odrešenja.

Božja navzočnost tvojemu življenju daje nov sijaj in celi vse tvoje rane.

Če božjo odrešujočo in ljubečo bližino vzameš zares, če jo izkusiš, se bo novo leto zate resnično spremenilo v leto odrešenja. Božja navzočnost tvojemu življenju daje nov sijaj in celi vse tvoje rane.

Kaj bi lahko na prvi dan novega leta lepšega zaželela sebi, vam, draga Marta in vsem, ki se srečujemo na forumu, kot da bi bilo to leto za vse nas res leto odrešenja, polno Božje navzočnosti, ki bo celila naše rane in dajala našemu bivanju nov sijaj.

Vsem blagoslovljeno in milosti polno novo leto! Dopustimo Gospodu, da nas osvobaja starih sužnosti, da bi zaživeli v svobodi Božjih otrok, kot bratje in sestre v Kristusu! Naj nas pri tem spremlja materinska ljubezen Marije, Božje Matere! 

Se pridružujem voščilom in tudi v moči duhovniškega posvečenja kličem na vse Božji blagoslov.