»Dragi bratje in sestre, dober dan!
Ta nedelja označuje drugo etapo adventnega časa, čudovitega časa, ki v nas prebuja pričakovanje Kristusove vrnitve in spomin njegovega prihoda v zgodovini. Današnje bogoslužje nam predstavlja sporočilo polno upanja in sicer Gospodovo povabilo izrečeno po ustih preroka Izaija: 'Tolažite, tolažite moje ljudstvo, govori vaš Bog.' (Iz 40,1). S temi besedami se namreč začne Knjiga tolažb, v kateri prerok nameni ljudstvu, ki je v izgnanstvu, veselo naznanilo osvoboditve. Čas trpljenja je minil. Izraelsko ljudstvo lahko z zaupanjem gleda v prihodnost, saj ga končno čaka vrnitev v domovino; zaradi tega povabilo: pustiti se potolažiti Gospodu.
Bog sam bo pasel svojo čredo
Izaija se obrača na ljudi, ki so šli skozi temno obdobje, skozi zelo težko preizkušnjo. Toda sedaj je prišel čas tolažbe. Namesto žalosti in strahu naj pride veselje, saj bo Gospod sam vodil svoje ljudstvo po poti osvoboditve in zveličanja. Na kakšen način bo to storil? S skrbnostjo ter nežnostjo pastirja, ki skrbi za svojo čredo. Združil jo bo in ji dal varnost, pasel jo bo, zbral v stajo razkropljene ovce, še posebej pa poskrbel za krhke in slabotne (prim. Iz 40, 11). Takšen je Bog do nas, njegovih stvaritev. Zato prerok vabi tistega, ki ga posluša, tudi nas danes, da razširi med ljudstvo to sporočilo upanja, sporočilo, da nas Gospod tolaži, da napravi prostor tolažbi, ki prihaja od Gospoda.
Bodite poslanci Božje tolažbe
Ne moremo pa biti poslanci Božje tolažbe, če mi sami ne okušamo veselja, ker smo potolaženi in od Njega ljubljeni. To se dogodi predvsem med poslušanjem njegove Besede, evangelija, ki ga moramo nositi v žepu, ne pozabite tega! Evangelij v žepu ali torbi, da ga boste neprestano lahko brali. In to nas tolaži, ko se zadržimo v njegovi prisotnosti v tihi molitvi, ko ga srečamo v evharistiji ali v zakramentu odpuščanja. Vse to nas potolaži.
Dopustimo torej, da Izaijevo povabilo: 'Tolažite, tolažite moje ljudstvo', odmeva med tem adventnim časom v naših srcih. Danes zelo potrebujemo osebe, ki so pričevalke usmiljenja in nežnosti Gospoda, ki zdrami z usodo sprijaznjene, poživi obupane, prižge luč upanja. On prižge luč upanja, ne mi! V tolikih situacijah je potrebno naše tolažeče pričevanje, veselih in potolaženih oseb! Mislim na vse, ki trpijo zaradi krivice, nasilja. Na vse, ki so sužnji denarja, moči, uspeha, posvetnosti. Ubožci. Ti zadnji imajo 'našminkano' tolažbo in ne resnične Gospodove tolažbe. Vsi smo poklicani tolažiti naše brate s pričevanjem, da samo Bog lahko odstrani vzroke za bivanjske in duhovne drame. On to lahko naredi. Sposoben je.
Dopustite Gospodu, da vas potolaži!
Izaijevo sporočilo, ki odmeva na današnjo drugo adventno nedeljo, je balzam za naše rane ter spodbuda, da si prizadevamo pripraviti pot Gospodu. Prerok namreč danes govori na naše srce in nam pravi, da Bog pozablja naše grehe ter nas tolaži. Če se mu bomo s ponižnim in spokorjenim srcem zaupali, bo podrl zidove zla, zapolnil luknje naših opustitev, zravnal izboklino napuha ter nečimrnosti in odprl pot proti srečanju z Njim. Zanimivo je to, da se tolikokrat bojimo tolažbe, bojimo se biti potolaženi. Še več, bolj varne se počutimo, če smo žalostni in potrti. Veste zakaj? V žalosti imamo sami sebe skoraj za glavno osebo. Medtem ko je v tolažbi glavna oseba Sveti Duh! On nas tolaži, On nam daje pogum, da gremo ven iz sebe. On je tisti, ki nas vodi k viru vsake tolažbe, torej k Očetu. To pa je spreobrnjenje. Prosim vas, dopustite Gospodu, da vas potolaži! Ste razumeli? Dopustite Gospodu, da vas potolaži!
Devica Marija je 'pot', ki si jo je Bog sam pripravil, da bi prišel na svet. Njej izročimo pričakovanje odrešenja in miru vseh mož ter žena našega časa.« (Papež Frančišek pred molitvijo Angelovega čaščenja na Trgu sv. Petra, 7.12.2014)