Vsako pastoralno poslanstvo se rodi iz ljubezni
»'Me ljubiš?' (Jn 21,15-16) To Jezusovo vprašanje Petru iz današnjega evangeljskega odlomka in odgovor nanj, kateri mora prav tako biti namenjen Jezusu ter ne Petrovemu nasledniku, spominja na nekaj bistvenega: Vsako pastoralno poslanstvo se rodi iz ljubezni. Vsako posvečeno življenje je znamenje Kristusove spravne ljubezni.
Poslanstvo sprave
Sveti Pavel nam v pismu Korinčanom pove, da je ljubezen, katero smo poklicani oznanjati, spravna ljubezen, ki izvira iz srca križanega Zveličarja. Naše poslanstvo je poslanstvo sprave. Oznanjamo veselo novico ljubezni, neskončnega usmiljenja in sočutja Boga. Oznanjamo veselje evangelija. Kajti evangelij je obljuba Božje milosti, ki edina lahko prinese polnost in ozdravitev našemu bolnemu svetu. Evangelij lahko navdihuje gradnjo resnično pravičnega in odrešenega družbenega reda.
Kristusovi glasniki: Ubogi so središče evangelija
Biti Kristusov glasnik predvsem pomeni,vsako osebo povabiti, da obnovi svoje srečanje z Gospodom Jezusom. Nadalje je evangelij tudi poziv k spreobrnjenju, izpraševanju vesti kot posamezniki in kot narod. Cerkev na Filipinih je poklicana, da prepozna in se bori proti vzrokom neenakosti in krivic, ki so globoko ukoreninjeni in omadežujejo filipinsko družbo. Evangelij vsakega posameznega kristjana kliče, naj živi pošteno in naj si prizadeva za skupno dobro. Krščanske skupnosti kliče, naj ustvarijo kroge poštenosti, mreže solidarnosti, ki bi se lahko razširile in družbo preoblikovale s svojim preroškim pričevanjem.
Ubogi so središče evangelija, so srce evangelija. Če uboge vzamemo iz evangelija, ne moremo v celoti razumeti sporočila Jezusa Kristusa. Kot Kristusovi glasniki morajo škofje, duhovniki in redovniki biti prvi, ki sprejmejo v svoja srca njegovo spravno milost. To pomeni zavrniti posvetne poglede in ponovno gledati na vse stvari v luči Kristusa. Kako lahko drugim oznanjamo novost in osvobajajočo moč križa, če prav mi ne dopustimo Božji Besedi, da bi pretresla naš ponos, naš strah, da bi se spremenili, naše bedne kompromise z mentaliteto tega sveta, našo duhovno posvetnost?
Evangeljska novost
Za duhovnike in posvečene osebe spreobrnjenje k evangeljski novosti pomeni vsakodnevno srečanje z Gospodom v molitvi. Ta je izvir vsake apostolske gorečnosti. Tako nas učijo svetniki. Živeti evangeljsko novost za redovnike pomeni, v življenju in apostolatu skupnosti vedno znova najti spodbudo za tesnejšo združenost z Gospodom v popolni ljubezni. Za vse nas pomeni živeti na način, ki odseva uboštvo Kristusa, katerega celotno življenje je bilo osredotočeno na izpolnjevanje Očetove volje in služenje drugim. In le če sami postanemo ubogi, če odstranimo samovšečnost, se lahko poistovetimo z 'zadnjimi' med našimi brati in sestrami. Tako bomo stvari videli v novi luči in tako bomo lahko odgovorili na izziv oznanjevanja radikalnosti evangelija v družbi, ki je navajena na izključevanje, polarizacijo in sramotno neenakost.
Bodite blizu
Vas mlajše vabim, da bi predvsem s svojimi sovrstniki delili veselje in navdušenje svoje ljubezni do Kristusa in Cerkve. Prisotni bodite med zmedenimi in pobitimi mladimi, da bi kljub vsemu v Cerkvi lahko videli svojo sopotnico in vir upanja. Bodite blizu vsem, ki so obupani zaradi revščine, korupcije, ki so v skušnjavi, da bi odnehali, pustili šolo; oznanjajte lepoto in resnico krščanskega zakona.
Filipinsko kulturo je oblikovala ustvarjalnost vere. Filipinci ste povsod znani po svoji ljubezni do Boga, goreči pobožnosti in prisrčni vdanosti Mariji ter njenemu rožnemu vencu. Ta velika dediščina pa vsebuje tudi močan misijonarski potencial.« (Papež Frančišek med sv. mašo v katedrali v Manili, 16.1.2015)
Papež med sveto mašo: Vsako pastoralno poslanstvo se rodi iz ljubezni
Papež na Filipinih: Poštenost in odgovornost za skupno dobro