Evangelij je treba oznanjati v uboštvu
Cerkev mora evangelij oznanjati v uboštvu. Edini cilj tistega, ki ga oznanja, mora biti ublažitev bede najrevnejših. Pri tem pa ne sme pozabiti, da je to delo Svetega Duha in ne človeških moči. Ozdravljati, dvigovati, osvobajati, izganjati hude duhove. Trezno priznavati: sem preprost delavec Kraljestva. To je tisto, kar mora delati in o sebi reči Kristusov duhovnik, ki deluje med mnogimi ranjenimi v Cerkvi. Evangeljski odlomek pripoveduje, kako Jezus pošlje po vaseh učence po dva in dva. Jezus opiše stil, ki ga morajo prevzeti njegovi odposlanci k ljudstvu. Naj bodo brez vsakega razkošja: na pot naj ne jemljejo 'ničesar, ne kruha ne popotne torbe ne denarja v pasu'. In sicer zato, ker je evangelij treba oznanjati v uboštvu. Odrešenje namreč ni teologija blaginje. Je samo veselo oznanilo osvoboditve vseh zatiranih.
Cerkev, ki zdravi
To je poslanstvo Cerkve: Cerkev, ki ozdravi, ki zdravi. Večkrat sem o Cerkvi govoril kot o poljski bolnišnici. Res je: koliko je ranjencev, koliko ranjenih! Koliko je ljudi, katerih rane morajo biti ozdravljene! To je poslanstvo Cerkve: ozdraviti rane srca, odpreti vrata, osvoboditi, povedati, da je Bog dober, da Bog vse odpusti, da je Bog Oče, da je Bog nežen, da nas Bog vedno čaka …
Kadar pozabimo na to poslanstvo …
Odmakniti se od bistva tega oznanila pomeni tvegati, da se cerkveno poslanstvo izmaliči. Prizadevanje, da bi ublažili razne oblike bede, se izprazni edine stvari, ki šteje: prinašanja Kristusa revnim, slepim, zaprtim… Res je, da moramo poskrbeti za pomoč, osnovati organizacije, ki pomagajo. Gospod nam namreč daje darove, da to storimo. Toda kadar pozabimo na to poslanstvo, pozabimo na uboštvo, pozabimo na apostolsko gorečnost in upanje položimo v tista sredstva. Cerkev tako počasi zdrsne v nevladno organizacijo. Postane lepa organizacija: mogočna, vendar ne evangeljska, saj ji manjka tistega duha, tistega uboštva, tiste moči, da ozdravlja.
Bil je delavec Kraljestva
Učenci so se s svojega poslanstva vrnili srečni. Jezus jih nato vzame s seboj, da bi se malo odpočili. Ne reče pa jim, da so sedaj pomembni. Naroči jim samo: 'Ko boste storili vse, kar morate storiti, recite sami sebi: Nekoristni služabniki smo.' To je apostol. In katera pohvala bi bila za apostola najlepša? 'Bil je delavec Kraljestva.' Ta pohvala je največja, kajti je na tej poti Jezusovega oznanila: gre, da bi ozdravil, da bi varoval, da bi razglasil to veselo oznanilo. Dela za to, da bi ljudstvo ponovno našlo Očeta, da bi bil v srcih ljudi mir.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 5.2.2015)