Skladnost med bogoslužjem in življenjem
Kaj najdemo, kadar pridemo v naše templje? Jezusu v jeruzalemskem templju ne najde ljudi, ki bi iskali Boga, temveč ljudi, ki se ukvarjajo s svojimi posli. Reče jim: 'Iz hiše mojega Očeta ne delajte tržnice!' Te besede se ne nanašajo samo na trgovanje, ampak predvsem na 'vrsto' vernosti. Jezusova gesta je dejanje očiščenja: To dejanje je klic k resničnemu bogoslužju, k skladnosti med bogoslužjem in življenjem; klic, ki je veljaven v vsakem obdobju, tudi danes za nas. Bogoslužje ni nekaj čudnega in oddaljenega. Medtem, ko se obhaja, ne smem misliti na druge stvari, niti ne moliti rožnega venca. V bogoslužnem obhajanju je nekaj, kar potem odnesem v svoje življenje. Gre za neko skladnost in glede tega moramo prehoditi še dolgo pot.

Bogoslužje je izvir življenja in luči za našo pot vere
Koncilska konstitucija o svetem bogoslužju (Sacrosanctum Concilium) liturgijo opredeljuje kot 'prvi in nepogrešljivi vir, iz katerega naj verniki črpajo pristno krščanskega duha' (SC 14). To pomeni potrditev bistvene vezi, ki povezuje življenje Jezusovega učenca in bogoslužje. Slednje je v svojem bistvu torej izvir življenja in luči za našo pot vere. Gre za to, da bi v življenju izrazili, kar smo v veri sprejeli in obhajali v bogoslužju. Jezusov učenec ne gre v cerkev zato, da bi se držal zapovedi in bi imel mirno vest pred Bogom, ki pa ga ne bi smel preveč motiti. Tako se obnaša mnogo katoličanov. Jezusov učenec gre v cerkev zato, da bi srečal Gospoda in v njegovi milosti, ki deluje v zakramentih, našel moč, da bi mislil in deloval v skladu z evangelijem.

Pot spreobrnjenja in kesanja
Ne smemo se torej slepiti, da s tem, ko gremo v Gospodovo hišo, prikrijemo obnašanje, ki je nasprotno potrebam pravičnosti, poštenosti ali ljubezni do bližnjega. Gre za to, da prehodimo pot spreobrnjenja in kesanja, da iz svojega življenja odstranimo greh. Tako kot je storil Jezus, ko je tempelj očistil bednih interesov. Čas, ki je še posebej naklonjen vsemu temu, pa je ravno postni, saj je to čas notranje prenove. Zakrament pokore ali sprave ima izjemno moč za krščansko življenje: Pomaga nam rasti v povezanosti z Bogom, pridobiti nazaj izgubljeno veselje in izkusiti tolažbo, ko se počutimo osebno sprejete v usmiljenem Božjem objemu.

Pogumno dejanje Cerkve
Skupaj se zahvalimo Gospodu za vse, kar je v teh petdesetih letih bogoslužne prenove storil v svoji Cerkvi. Približati se Božjemu ljudstvu, da bi lahko bolje razumelo, kaj dela, je bilo pogumno dejanje Cerkve. In iti nazaj ni mogoče, iti moramo vedno naprej. Kdor gre nazaj, se moti. Pojdimo naprej po tej poti.« (Papež Frančišek v homiliji med sv. mašo v rimski cerkvi Vseh svetnikov, 7.3.2015, ko je minilo natanko petdeset let, odkar je Pavel VI. prav v tej cerkvi prvič daroval sveto mašo v italijanskem jeziku)

Papež v cerkvi vseh svetnikov opozoril na skladnost med bogoslužjem in življenjem