Teologija uboštva

»Če bi iz evangelija odstranili uboštvo, ne bi bilo mogoče razumeti Jezusovega sporočila. Sveti Pavel je v Korintu organiziral nabirko za Cerkev v Jeruzalemu, ki je takrat živela težke trenutke uboštva. Tako danes kot takrat je uboštvo beseda, ki vedno spravi v zadrego. Pogosto se sliši, da duhovniki, škofje, kristjani, redovnice preveč govorijo o uboštvu. Kot da bi bili nekoliko komunisti. Pa vendar je prav uboštvo v središču evangelija in brez njega ne bi o Jezusovem sporočilu razumeli ničesar. Ko je apostol Pavel pisal Cerkvi v Korintu, je opredelil tudi resnično bogastvo. Tamkajšnjim vernikom je dejal, da so bogati v veri, besedi, spoznanju, v vsakršni gorečnosti in ljubezni. Tako jih je spodbudil, naj bodo, kakor so bogati, širokosrčni tudi v tem velikodušnem delu nabirke. 

Zlato pravilo
Kdor ima v srcu veliko bogastva – gorečnost, ljubezen, Božjo Besedo, poznavanje Boga – naj dela tako, da bo to bogastvo doseglo tudi žepe: To je zlato pravilo. Kadar vera ne doseže žepov, ni prava vera. V tem Pavlovem zlatem pravilu vidimo nasprotje med bogastvom in uboštvom. Cerkev v Jeruzalemu je bila v ekonomskih težavah, a je bila vseeno bogata, ker je imela zaklad evangeljskega oznanila. In ta Cerkev, ki je bila uboga, je z evangeljskim oznanilom obogatila Cerkev v Korintu: Dala ji je bogastvo evangelija.

Medsebojna izmenjava med bogastvom in uboštvom
Pavel je Korinčanom tako dejal, da so oni, ki so bogati ekonomsko in so bogati v mnogih stvareh, prej bili ubogi, saj so bili brez oznanila evangelija. A prav tako so oni obogatili Cerkev v Jeruzalemu, saj so razširili Božje ljudstvo. Iz uboštva pride bogastvo. Gre za medsebojno izmenjavo. To je temelj teologije uboštva. Jezus Kristus, ki je bil bogat, saj je imel Božje bogastvo, je postal ubog in se je ponižal za nas. V tem je tudi pomen prvega blagra 'blagor ubogim v duhu': biti ubog pomeni pustiti se obogatiti Kristusovemu uboštvu. Pomeni ne hoteti drugega bogastva kakor Kristusovega.

Kaj je krščansko uboštvo
Kadar pomagamo ubogim iz svojega preobilja, ne delamo krščansko dobrodelnih del. To je dobro in človeško – dobrodelna dela so dobre in človeške stvari – toda to ni krščansko uboštvo, ki ga želi in oznanja Pavel. Krščansko uboštvo pomeni, da dam ubogemu iz mojega, ne iz nepotrebnega, ampak tudi iz nujnega, kajti vem, da me on bogati. Ubogi pa me bogati, ker je Jezus dejal, da je v ubogem on sam.

Uboštvo je v središču evangelija; ni ideologija
Obogati me, kadar se odrečem nečemu, kar ni odvečno, da bi to dal ubogemu ali kakšni ubogi skupnosti. Kadar to storim, v meni deluje Jezus. Deluje pa tudi v drugem, da me obogati. To je teologija uboštva; to je, ker je uboštvo v središču evangelija; ni ideologija. In prav to je skrivnost Kristusa, ki se je ponižal, ki je postal ubog, da bi nas obogatil. Tako je mogoče razumeti, zakaj je prvi od blagrov 'blagor ubogim v duhu'. Biti ubogi v duhu pomeni hoditi po tej Gospodovi poti uboštva. Gospod se v zgodovini Cerkve še naprej ponižuje, s tem 'kruhom' pa nas bogati.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 16.6.2015)

Papež Frančišek: Uboštvo je v središču evangelija in ni ideologija