Scegli la lingua:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Družina, ljubezen in skupnost - Vincencijev tabor 2015

Od 15. do 20. avgusta je bilo na Mirenskem Gradu kot na mravljišču: potekal je že tretji Vincencijev delovni tabor.

Naš duhovni in tehnični vodja je bil Peter Žakelj. Bilo nas je okrog 50 pridnih mravljic od vsepovsod. Skupaj smo reševale plevela našo njivo ob Vipavi ter rastlinjake na hribu, pobirale zelenjavo z vrta in jo vlagale, čistile dom in mladinske prostore, pleskale, pospravljale vrtno utico in druge pozabljene kotičke, sestavljale prenovljeno omaro, pripravljale les za nove cerkvene klopi … V pisani in dobro razpoloženi družbi, ki so jo sestavljale družine s čisto malimi in malo večjimi otroki, mladi, odrasli in starejši ter tudi brezdomci, je bilo delo vsem v veselje in celo sprostitev.

PRAZNOVANJE

Naš dan se je začel s sveto mašo, pri kateri smo premišljevali ob izbranih papeževih razmišljanjih o družini in skupnosti. Prvi dan tabora, v nedeljo, smo se ustavili ob tem, da je praznovanje sveto, da je Božje darilo družini. Pravo praznovanje ni lenobno poležavanje ali beg v različne užitke, temveč  je veselje nad dobro opravljenim delom. Pomembno je nekaj časa posvetiti veselju ob tistem, kar je dobro opravljenega. Dan smo preživeli na prostem, v druženju in počitku.

SMEM, HVALA in OPROSTI

Naslednji dan se je začelo pravo delo. Preden smo se odpravili vsak na svoje »delovno mesto«, smo zjutraj razmišljali o treh besedah, ki so ključne za zdravo in srečno družino: smem, hvala in oprosti – preproste besede, ki pa jih ni tako preprosto živeti. Ne gre za lepo vedenje, ki je maska in laž, temveč za besede, ki jih izrečemo iskreno. Smem obnavlja zaupanje in spoštovanje, kaže sposobnost čakanja, da bo drugi odprl vrata svojega srca. Tudi Jezus prosi za dovoljenje, da bi lahko vstopil! Hvala je beseda, ki je v središču naše vere, postati moramo nepopustljivi pri vzgoji za hvaležnost. In oprosti – ki kaže, da znamo priznati napake in želimo povrniti za posledice, ki so zaradi njih nastale. V hiši, kjer te besede ni, postane ozračje moreče in težko. Zapomnili smo si, da nikdar ne smemo končati dneva, ne da bi se z drugimi spravili.

LJUBEZEN

Naslednji dan, smo spoznavali, kakšna je ljubezen. Prava ljubezen je konkretna, ni v besedah temveč v dejanjih. Ni osamljena, je sposobna dialoga z Bogom in bližnjim. In je boleča, saj zahteva trud in napor.  

SKUPNOST V SVETEM DUHU

Zadnji dan smo razmišljanja sklenili s premislekom o tem, kakšna je skupnost, ki živi v Svetem Duhu. Taka skupnost živi v harmoniji in skrbi za uboštvo.  Uboštvo ni revščina,ampak je v tem, da znamo ravnati s tistim, kar imamo tako, da je v skupno dobro.  Skupnost v Svetem Duhu je tudi potrpežljiva v prenašanju težav, ki se pojavljajo znotraj nje in preganjanjih, ki ji grozijo od zunaj. Preizkušnje jemlje kot ogenj, ki jo prečiščujejo.  Ob tem smo se zamislil nad našimi skupnostmi – so take?

 

Dnevi so minevali v veselju pri delu in zadovoljstvom nad rezultati, pa tudi v iskanju, kje lahko še kaj izboljšamo in smo bolj skupaj. Ugotavljali smo na primer, da nas hitro povleče tja, kjer je najlaže: v delo in rezultate. Težko smo se po kosilu ustavili in si res namenili čas za razmišljanje, molitev, druženje drug z drugim. Spodbudili smo se, da moramo imeti to bolj v mislih in se naslednji dan potrudili, da smo se »odtrgali« od dela.

Zakonci smo ugotavljali, da si med dnevom ne znamo vzeti časa za nas ali se potruditi, da bi se zjutraj razporedili na isto »delovno mesto«. Peter nas je spodbudil, da moramo ves čas iznajdljivo iskati načine, kako in na kakšen način biti skupaj. Ne samo na taboru, temveč predvsem v življenju nasploh.

Tabor smo zaključili z ogledom vsega opravljenega dela ter se poslovili hvaležni za vse, kar smo lepega in novega spoznali drug ob drugem, hvaležni za to, da so se nam odprli novi pogledi in da smo prejeli pogum in gotovost za naprej.  Hvala Bogu in vsem udeležencem za ta tabor!