»Moja mati je bolna«
V naših šolah v Kalkuti dobijo otroci mleko in kruh brezplačno. Nekega dne sem opazila deklico, ki je vzela kruh in ga skrila. Vprašala sem jo, zakaj ga ne poje. Odgovorila mi je: »Doma imam zelo bolno mamo. Hrane nimamo in zato bom odnesla ta kruh njej, da bo lahko jedla.«
To je prava ljubezen, prava delitev. In tega bi se otroci lahko naučili.
Bog daj, da bi se res.
V naših okoliščinah precej težje, še posebej tam, kjer je hrane dovolj ali pa nimamo do nje pravega odnosa, saj gre veliko kosov kruha v odpad tudi v našem DC pri večerjah, pa čeprav sem prepričana, da oni, ki ga je zavrgel, zjutraj ne bo mogel niti sebi postreči s kruhom, kaj šele prijatelju. Najbolj žalostno pa je, da mu kruh zjutraj niti ne diši, a ne? Saj vino si pa delijo.
Tudi to je ljubezen, v družni odvisnosti in medsebojnem razumevanju vsaj te potrebe.