Družina in odpuščanje
»Današnja kateheza je ponovno posvečena družini in odpuščanju, brez katerega ne more nobena ljubezen dolgo trajati. V odlomku iz Matejevega evangelija, ki smo ga prebrali na začetku, Jezus učencem spregovori o molitvi in jih nauči Očenaš (Mt 6,12.14-15).
Papež najprej o škofovski sinodi
Pred tednom in pol se je sklenilo zasedanje škofovske sinode, med katero se je temeljito premišljevalo o poklicanosti in poslanstvu družine v življenju Cerkve in sodobne družbe. Bil je to milosten dogodek. Sinodalni očetje so ob koncu izročili besedilo s svojimi zaključki in želim, da se to besedilo objavi.
Družina – telovadnica za urjenje v odpuščanju
Medtem pa se življenje ne zaustavi. Predvsem življenje družine se ne zaustavi. Ve, drage družine, ste vedno na poti. Že ves čas pišete na strani konkretnega življenja o lepoti evangelija družine. V svetu, ki včasih ostane brez življenja in ljubezni, družine vsak dan govorite o velikem daru, kar sta zakon in družina. Družina je ogromna telovadnica, kjer se uri za vzajemno podarjanje in odpuščanje, brez katerega nobena ljubezen ne more trajati dolgo. Brez podarjanja in odpúščanja ljubezen ne obstane, ne more trajati.
Nemudoma splesti nazaj pretrgane niti
V molitvi Očenaš, ki nas jo je naučil Jezus, nam pravi, naj Očeta prosimo: 'Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom.' In pojasni: 'Če namreč odpustite ljudem njihove prestopke, bo tudi vaš nebeški Oče vam odpustil. Če pa ljudem ne odpustite, tudi vaš Oče ne bo odpustil vaših prestopkov.' Ne moremo živeti brez odpúščanja, vsaj ne dobro živeti, predvsem v družini. Vsak dan drug drugemu povzročamo krivice. Teh napak, ki jih pripisujemo svoji slabotnosti in egoizmu, se moramo zavedati. A od nas se zahteva, da takoj pozdravimo rane, ki si jih povzročimo, da nemudoma ponovno spletemo niti, ki jih pretrgamo v družini. Če čakamo predolgo, vse postane pretežko. Obstaja preprosta skrivnost za ozdravitev ran in za prenehanje obtoževanja med starši in otroki, med brati in sestrami, med snaho in taščo. Če se naučimo, da takoj prosimo odpuščanja in odpustimo, se rane pozdravijo, zakon se učvrsti in družina postaja vedno bolj trden dom, ki se zoperstavlja sunkom naših majhnih in velikih hudobij. Ni potrebno imeti velikega govora. Dovolj je gesta nežnosti. Pomembno je, da se dan ne konča z vojno.
Kakor v družini, tako zunaj nje
Če se naučimo tako živeti v družini, bomo enako živeli tudi zunaj nje, kjerkoli bomo. O tem z lahkoto dvomimo. Mnogi, tudi kristjani, mislijo, da gre za pretiravanje. Pravijo, da so lepe besede, ki pa jih je nemogoče postaviti v prakso. A hvala Bogu, temu ni tako. Ravno tako, da prejmemo odpuščanje od Boga, smo tudi sami zmožni odpustiti drugim. Zato je Jezus tudi hotel, da te besede ponovimo vsakokrat, ko molimo Očenaš, torej vsak dan. Nujno je, da v družbi, na trenutke neusmiljeni, obstajajo kraji, kot je družina, kjer se učimo odpuščati drug drugemu.
Cerkev pomaga družinam graditi hišo na skali
Sinoda je okrepila naše upanje tudi o tem, da je zmožnost odpúščanja del poklicanosti in poslanstva družine. Prakticiranje odpuščanja rešuje družino pred razdelitvijo, prav tako jo dela zmožno pomagati družbi, da je manj hudobna in manj okrutna. Vsaka gesta odpuščanja popravi razpoke na hiši in utrdi njene zidove. Cerkev, drage družine, je vedno ob vas, da bi vam pomagala graditi vašo hišo na skali, o kateri je govoril Jezus. Ne pozabimo na besede, ki se nahajajo pred odlomkom o hiši na skali: 'Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih. Veliko mi jih bo reklo tisti dan: ›Gospod, Gospod, ali nismo v tvojem imenu prerokovali in v tvojem imenu izganjali demonov in v tvojem imenu storili veliko mogočnih del?‹ In takrat jim bom naznanil: ›Nikoli vas nisem poznal.‹' (Mt 7,21-23). Ta beseda je močna, njen namen pa je, da nas strese in spreobrne.
V jubileju usmiljenja odkriti zaklad odpuščanja
Zagotavljam vam, drage družine, če boste vedno bolj odločno hodile po poti blagrov, se učile in poučevale vzajemno odpúščanje, bo v vsej veliki družini Cerkve rasla zmožnost pričevanja o prenovitveni moči Božjega odpuščanja. Drugače bomo imeli prekrasne pridige in morda bomo tudi izgnali kakšnega demona, a na koncu nas Gospod ne po poznal kot svojih učencev, kajti nismo bili zmožni odpustiti in prositi odpuščanja. Zares, krščanske družine lahko veliko storite za današnjo družbo in tudi za Cerkev. Zato želim, da bi v jubileju usmiljenja družine ponovno odkrile zaklad vzajemnega odpuščanja.
Molimo, da bodo družine vedno bolj zmožne živeti in graditi konkretne poti sprave, kjer se ne bo nihče čutil zapuščenega pod težo svojih dolgov: 'Oče naš, odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom.« (Papež Frančišek v katehezi med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, 4.11.2015)